Po letu dni je luč sveta zagledala nova številka Poročila skupine za spremljanje nestrpnosti. Programska izhodišča našega raziskovalnega angažiranja smo podali že v prvi številki, zdaj pa je nemara čas za revizijo odzivov na naš nastop. Na tem mestu ni mogoče izdelati popolnega medijskega pregleda, zato se bom - spet v skladu s topičnim prijemom - dotaknil le nekaterih kritičnih točk. Gre za negativni odziv dveh v prvi številki analiziranih tiskanih medijev, Maga in Slovenskih novic. Argumentacija, s katero sta se časopisa skušala oprati ugotovitev analize ali celo diskvalificirati analitike, je strukturirana s taistimi predpostavkami, ki smo jih že enkrat razgalili. Uredniška politika omenjenih časopisov se po našem prvem Poročilu ni prav nič spremenila, še več: v svojo že utečeno logiko produkcije stereotipov in nenehnega vzpostavljanja reza med dobrim/pravšnjim/našim in slabim/nepravšnjim/tujim so umestili tudi samo Poročilo oz. Mirovni inštitut. To pa potrjuje, da smo imeli prav, da je bil predmet preučevanja pravilno izbran in da še ne smemo odnehati. Hkrati je razbremenjujoče tudi zame kot tarčo ostrih napadov Maga po izidu Poročila in obenem avtorja tega uvodnika. Osebno se laže izvzamem zato, ker mi ne kaže drugega kot obnoviti in dopolniti analizo izpred leta dni. 1 Slovenske novice so 11. 1. 2002 objavile pogovor z direktorico Mirovnega inštituta,2 na sosednji strani pa še urednikov komentar iste teme.3 Na podlagi zastavljenih vprašanj, podpisov k fotografijam in urednikove apologije je moč opaziti upravičevanje ekstremne govorice v imenu svobode govora in pluralizma oz. relativizma mnenj. Uredniška politika medija, ki proizvaja izključevalne stereortipe, se v svoj zagovor sklicuje na liberalizem: pravni (vsak sme govoriti, kar se mu zahoče) in tržni (trg bralcev kot razsodnik). Svoboda govora naj bi bila edini regulativni okvir javnih diskurzov. Med sprejemljive diskurze naj bi spadal vsak, tudi ekstremistični diskurz, če le dopušča soobstoj drugih diskurzov. Če pa ima ekstremistični diskurz še množično legitimnost, naj bi bilo še toliko bolje. Slovenske novice so namreč v brk dekonstrukciji t. i. "glasu ljudstva" iz prve številke Poročila v svoj zagovor poudarile, da govorijo le tisto in na tak način, kar je všeč ljudstvu. ...