N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
o   s k u p i n i
č l a n i
p o r o č i l o
2005
2004
2003
2002
2001
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Thomas Hobbes
Leviatan / 47. poglavje /
O koristi, ki izhaja iz takšne teme, in komu ta korist pripade

izpis

Gorazd Korošec

Hobbesova kritika religije, svoboda vesti in toleranca
Članek je komentar k prevodu zadnjega, sklepnega poglavja Hobbesovega klasičnega dela Leviatan, ki postavi temelje moderni politični teoriji ne le s svojo teorijo družbene pogodbe, ki jo razvije v tej knjigi, pač pa tudi s svojim odločnim zagovorom ločitve med cerkvijo in državo, to se pravi z zahtevo, da naj bo cerkev v vseh pogledih podrejena državi in njenemu pravnemu sistemu. Avtor pojasni, zakaj je ločitev med cerkvijo in državo nujni sestavni del Hobbesove teorije družbene pogodbe kot splošnega pravnega in političnega okvira civilne družbe in pokaže, kako Hobbes razume sekularno civilno državo ali vladavino zakona kot primer legitimne oblasti, medtem ko so cerkvena prizadevanja po politični ali neodvisni duhovni oblasti nelegitimna in lahko potisnejo državo nazaj v naravno stanje. Hobbes zatorej podvrže celotno teološko in sholastično teorijo strogi kritiki in je v tem pogledu nedvomni predhodnik in utemeljitelj razsvetljenstva. Njegovo kritiko religije je pravzaprav mogoče brati kot primer kritike ideologije nasploh. Avtor pojasni tudi, zakaj je Hobbesova zahteva po ločitvi cerkve od države aktualna tudi v današnjem času, ko smo priča preporodu cerkve in vere v državah vzhodne Evrope.

izpis