Čeprav je še posebej v današnjih lokalnih in globalnih medijskih razmerah težko najti dobre razlage, zakaj so mediji takšni, kakršni so, še manj pa, kako jih spremeniti, da bi se približali normativnem idealu, se najdejo avtorji, ki z vso intelektualno, politično in človeško odgovornostjo in vztrajnostjo delajo na tem, da bi prispevali k obojemu. Načrtno in sistematično delajo na obojemu – razlaganju in spreminjanju. Redki so, med njimi pa posebno mesto – tudi zaradi ali navkljub umeščenosti v vzhodno Evropo in njeni domnevni perifernosti na zemljevidu medijskih študij in medijskih dogajanj – zaseda ravno Jakubowicz.

Življenjska pot Karola Jakubowicza se je konec aprila zaključila in povzročila nenadomestljivo izgubo skupnosti zagovornikov odgovornosti medijev do javnosti in iskanja okvirov za takšno delovanje v sferi regulacije, samoregulacije, javnega in političnega dialoga.

Njegova angažiranost na globalni ravni v okviru Unesca, na evropski ravni še posebej v okviru Sveta Evrope, kjer je utemeljil in zagovarjal nekatere ključne evropske standarde za zaščito javnega medijskega servisa, njegovi nesebični angažmaji v prizadevanjih proti in boju z nedemokratičnimi prijemi in poskusi regulacije medijev v številnih državah, so dokaz, da je možno in nujno potrebno vztrajati v prizadevanjih za demokratično vlogo medijev. Tudi takrat, ko je zaradi svojih načelnih stališč bil v državah, kjer je prihajal zagovarjati svobodo medijev in se boriti proti poskusom omejevanja medijske in novinarske avtonomije, izpostavljen neprimernim kritikam in osebnim diskreditacijam, je potrpežljivo vztrajal na tistem, kar je prav.

Karola je odlikovala še posebna lastnost. Bil je velik človek in zanesljiv sogovornik v številnih razpravah o medijih. Poleg intelektualne razgledanosti in pronicljivih ocen trenutnih razmer na medijskem področju je bil tudi pravi tovariš, pripravljen pomagati posameznikom in organizacijam civilne družbe v njihovih prizadevanjih pri spreminjanju razmer v državah, v katerih delujejo.

Kadarkoli smo potrebovali njegovo pomoč ali enostavno nasvet, kako naprej, je bil pripravljen pomagati. Čeprav že hudo bolan, je za OVSE napisal najbolj temeljito oceno sporne madžarske medijske zakonodaje, na katero se sklicujejo evropske institucije in zagovorniki svobode medijev na Madžarskem.

Današnji čas, v katerem so mediji in novinarji izpostavljeni številnim pritiskom, v katerem državljani izgubljajo zaupanje ne samo v politiko in vladajoče elite, temveč tudi v prevladujoče načine regulacije medijskega sektorja dokazuje to, kar je Karol vseskozi trdil in delal. Da je potrebno braniti temeljne vrednote, da je potrebno vztrajati na tistemu, kar bi moralo biti in ne tistemu, kar je lahko. Da je to, kar se danes zdi nedosegljivi ideal in utopija, nekaj, kar je uresničljivo in čemu moramo težiti. Da se je za medijske svobode potrebno boriti in jih izboriti. In da nikoli ne smemo pozabiti, zakaj so neodvisni in svobodni mediji za nas državljane pomembni. Če se tega zavedamo, potem imamo pred sabo cilj, za katerega se je vredno zavzemati in zaradi katerega je lažje prenašati začasno izgubljene bitke in izgubo tovariša.

Brankica Petković in Sandra Bašić Hrvatin

Ljubljana, 9. maj 2013

* Fotografija: Karol Jakubowicz na okrogli mizi Mirovnega inštituta o položaju in prihodnosti javne RTV v Sloveniji, 12. maja 2005 v Ljubljani. Foto: B. Krajnc

Pišemo o tihem dopuščanju ideološke segregacije medijev in logiki njihove politične kompromitacije.

Predstavljamo podatke o medijskem trgu in ugotavljamo, da rast in donosnost medijske industrije upadata hitreje od slovenskega povprečja. Pišemo, da pri medijski politiki, ki bi ukrepala z zvišanjem davka za časopise in revije ter znižanjem prispevka za javno radiotelevizijo, gre za fiskalno uničevanje medijskega prostora, neposredno namenjeno krčenju raznolikosti medijskih vsebin.

Raziskali smo, kdo je novi akter na slovenskem televizijskem trgu tj. grška korporacija Anntena Group, kakšne poslovne in programske strategije ubira v Grčiji in drugih državah, kjer deluje. Hkrati objavljamo prispevek o klavrni poti Televizije Pink v Sloveniji in sumljivih poslih s prevzemi in preimenovanji, slabem delovanju regulatornega sistema, strahu oškodovanih upnikov in brezbrižnosti strokovne javnosti.

Po osmih mesecih delovanja sistema zaračunavanja spletnih vsebin Piano smo se pogovorili predstavniki štirih dnevnih časopisov, ki sodelujejo v njem ter s predstavnico Piano Media Slovenia. Ugotavljamo, da nizki prihodki in dvomi o obstanku sistema niso presenečenje.

Pišemo o spregledanem zavezništvu RTV Slovenija z državljani ter zgodbi o uspehu danske javne radiotelevizije.

Ugotavljamo tudi, da se v kontekstu migracij in seksualnosti razmerja moči med spoloma v razmerah novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij ne le reproducirajo, ampak na novo utrjujejo.

Predstavljamo knjigi Internet kot zabloda Evgenyja Morozova in Vzpon in padec informacijskega imperija Tima Wuja, ter nadaljujemo z objavo serij fotografij Boruta Krajnca o protestih in uporih, ki zaznamujejo javni prostor v Sloveniji v zadnjem obdobju.

Poročilo je v angleškem jeziku dostopno na spletni strani Fundacije za odprto družbo.

Poročilo bo v sodelovanju med Fundacijo za odprto družbo in Mirovnim inštitutom predstavljeno ciljni javnosti v novembru, ko bo tudi dostopno v slovenskem prevodu.

Georgina Henry je bila v 22 letih službe pri Guardianu urednica priloge MediaGuardian, namestnica odgovornega urednika Alana Rusbridgera (in tukaj), pobudnica in urednica blogerske in debatne platforme spletne strani Guardiana »Comment is Free« ter urednica kulture pri Guardianu in Observerju.

Tukaj objavljamo prepis njenega predavanja v angleškem jeziku.