Izšla je nova knjiga v zbirki Media Watch pod naslovom Zasebno in javno v medijih – Pravna ureditev in praksa v Sloveniji, avtorja Jerneja Rovška. Knjiga obravnava moč medijev v luči uveljavljanja pravice dostopa do informacij javnega značaja, pravice do zasebnosti in varstva osebnih podatkov v Sloveniji, hkrati pa prikazuje in zagovarja mehanizme samoregulacije in samonadzora v medijih. Knjiga je v celoti dostopna tudi na spletni strani projekta Media Watch.


Ljubljana, 1.–2. april 2005
Mirovni inštitut je v okviru Mreže za profesionalizacijo medijev v jugovzhodni Evropi (South-East European Network for the Professionalisation of the Media, SEENPM) organiziral dvodnevno konferenco »Svobodni novinarji - poti iz sive cone« (»Freelance Journalists - Ways out of the Grey Zone«), ki je bila 1. in 2. aprila v prostorih hotela City Turist v Ljubljani. Predstavniki novinarskih sindikatov in društev, nevladnih organizacij s področja medijev, samostojni in svobodni novinarji, medijski strokovnjaki in aktivisti ter drugi udeleženci iz Slovenije, Madžarske, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore, Makedonije, Albanije, Romunije, Bolgarije in Moldavije so razpravljali o položaju samostojnih in svobodnih novinarjev v jugovzhodni Evropi. Hkrati pa so jih strokovnjaki iz Italije, Nemčije, Velike Britanije in Finske seznanili s pristopi novinarskih organizacij pri organiziranju svobodnih in samostojnih novinarjev ter opredeljevanju in uresničevanju njihovih pravic v drugih evropskih drčavah. V okviru konference je bila posebna pozornost posvečena Sloveniji, kjer se je položaj samostojnih in svobodnih novinarjev v zadnjih letih izkazal za enega najbolj perečih problemov novinarske skupnosti in medijske politike. Na koncu konference so udeleženci sprejeli skupne sklepe in priporočila za ureditev položaja samostojnih in svobodnih novinarjev v jugovzhodni Evropi, in sicer:

1. Vloga svobodnih novinarjev v družbi je enako pomembna kot vloga redno zaposlenih novinarjev, zato bi morali imeti njihovi interesi in pravice enako veljavo in podporo.
2. V Jugovzhodni Evropi je več tisoč svobodnih novinarjev, ki delajo brez vsake socialne zaščite ali je ta zelo šibka; veliko med njimi jih dela brez vsakršnih pogodb, njihovi prihodki pa so znatno nižji od nacionalnega povprečja. Mnogi so bili prisiljeni postati svobodni novinarji zaradi kadrovske politike založnikov; čeprav veliko svobodnih novinarjev dela le za enega delodajalca, je njihov status formalno obravnavan kot samozaposlitev ali sploh ni urejen. Da bi dosegli zadostno socialno in poklicno zaščito, svobodni novinarji potrebujejo močnejši angažma in podporo poklicnih združenj in sindikatov.
3. Besedna zveza “svobodni novinar” (freelance journalist) ima v različnih jezikih različne približke in ni skupne opredelitve, ki bi zaobjela vse pravne, socialne in poklicne okvire v Jugovzhodni Evropi. Pri opredeljevanju je potrebna velika previdnost, ker obstaja velika možnost, da bi bile definicije uporabljene za izključevanje posameznikov in celih skupin iz pravnih okvirov. Opredelitve izraza “freelance” novinar ali/in sorodnih izrazov in kategorij bi morale biti inkluzivne; razumevanje besedne zveze “svobodni novinar” bi moralo zajeti vse novinarje, ki niso redno zaposleni. Ob tem pa je treba razlikovati med pravimi in navideznimi svobodnimi novinarji – slednji so ekonomsko odvisni delavci, ki bi morali biti deležni zaščite, zagotovljene v delovnem pravu.
4. Združenja in sindikati novinarjev v Jugovzhodni Evropi lahko prispevajo k izboljšanju položaja svobodnih novinarjev v njihovih državah: vprašanje svobodnih novinarjev lahko vključijo v svoje dejavnosti na področju pravne ureditve in pogajanj za nacionalne in hišne kolektivne pogodbe; lahko pozdravljajo in vzpodbujajo vključevanje svobodnih novinarjev v svoje članstvo; vzpodbujajo in podpirajo svobodne novinarje pri samo-organiziranju v posebne sekcije znotraj novinarskih združenj; pripravijo vzorčne pogodbe za svobodne novinarje; sprejmejo in objavijo priporočila v zvezi s ceno njihovega dela (ki mora vključevati socialno zavarovanje); zagotovijo pravno pomoč ter organizirajo delavnice in drugo izobraževanje za svobodne novinarje; objavijo katalog svobodnih novinarjev (z njihovimi kontakti ter podatki o profilih in znanjih); organizirajo dejavnosti za seznanjanje javnosti s položajem svobodnih novinarjev itd.
5. Sindikati in druga združenja novinarjev morajo posvečati posebno pozornost graditvi in krepitvi solidarnosti med redno zaposlenimi in svobodnimi novinarji.
6. Svobodni novinarji bi morali preseči izoliranost in tekmovalnost, ki jim jo vsiljujejo značilnosti njihovega dela, dejavno deliti informacije, znanje in izkušnje s svojimi kolegi ter se temeljito seznaniti z vsemi zakoni in drugimi podlagami za uveljavljanje svojih pravic. Morali bi aktivno iskati načine za samoorganiziranje in krepitev svojega položaja, kolektivno zahtevati poštene pogoje itd.
   Ko se svobodni novinar spusti v konflikt z založnikom, bi moral imeti podporo skupine kolegov - vsaj v mediju, za katerega gre, še bolje pa na nacionalni ravni.
   Ključna oblika organiziranja bi morali biti sindikati, toda svobodni novinarji se lahko organizirajo in bi se morali organizirati tudi na druge načine, da okrepijo svoj položaj in uredijo svoj status znotraj posameznih pravnih okvirov; take možnosti so agencije in biroji, ki svobodnim novinarjem omogočajo, da lahko založnikom izstavljajo račune za svoje storitve.
7. Pristop z ločevanjem vprašanj, povezanih z delovnimi pogoji, od vprašanj, povezanih s profesionalnostjo, je preživet. V novinarstvu je posebej pomembno ta vprašanja obravnavati in reševati skupaj, ker težave, povezane z delovnimi pogoji, predstavljajo grožnjo profesionalizmu in uresničevanju funkcije javnega psa čuvaja. Novinarji bi morali javnost seznanjati s svojimi prizadevanji za profesionalno in socialno zaščito in v javnosti iskati podporo.
8. V času mednarodnih medijskih konglomeratov, zalo­žniških imperijev z več desetimi enotami, je izmenjava informacij in znanja bistvena za uspeh vseh prizadevanj, usmerjenih k izboljševanju položaja svobodnih novinarjev; treba je vzpostaviti kanale komuniciranja tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. Kar najbolj bi bilo treba izkoristiti učinkovite in poceni možnosti, ki jih ponuja informacijska tehnologija. Treba je vzpostaviti nove mailing liste, spletne strani, elektronske biltene, baze podatkov ipd. ter obstoječe uporabiti v polni meri.
9. Osnovno vodilo naj bo vzpostavljanje zavezništev in mrež, s posebno pozornostjo sodelovanju na evropski ravni. Prav tako pomembno je sodelovanje z drugimi poklicnimi skupinami, ki vključujejo svobodnjake – da bi s skupnim ozaveščanjem, lobiranjem in drugimi dejavnostmi izboljšali stanje na trgu dela in v zakonodaji. Pravni okviri bi morali zagotoviti vključitev vseh občanov v sistem socialnega varstva.
10. Konferenco bi bilo treba nadgraditi z nadaljnjimi dejavnostmi. Člani SEENPM in druge medijske nevladne organizacije v Jugovzhodni Evropi lahko (odvisno od situacije v posameznih državah in profila organizacij) razvijejo in izvajajo različne dejavnosti: ozaveščanje (s širjenjem informacij in znanja, mreženjem itd.); raziskave o delovnih pogojih novinarjev; dejavnosti, usmerjene v sindikalno organiziranje; izobraževanje in usposabljanje; preučitev zakonskih možnosti in zagovorniške dejavnosti za izboljšanje socialne varnosti za svobodne novinarje; vzpodbujanje uveljavljanja obstoječe zakonodaje, ki bi lahko izboljšala položaj svobodnih novinarjev (kot na primer avtorska zakonodaja), itd. Pri tem bi bilo treba poiskati in uporabiti že obstoječe vire in gradiva, na primer tista, ki nastajajo v okviru strokovne skupina za svobodne novinarje (Freelance Expert Group) in kampanje za avtorske pravice pri Mednarodni zvezi novinarjev.
11. Mednarodna zveza novinarjev bi morala okrepiti svoje dejavnosti v Jugovzhodni Evropi, povezane s položajem svobodnih novinarjev. Zveza lahko, na primer, pripravi vzorčno strategijo na področju svobodnega novinarstva, ki bi bila – nadgrajena in prilagojena specifičnim okoliščinam – v oporo nacionalnim sindikatom in drugim organizacijam ter posameznikom z interesom in potencialom za zagon dejavnosti, namenjenih izboljšanju razmer. V državah, kjer so sindikati in druga poklicna združenja prešibki ali ne obstajajo, bi morala Mednarodna zveza novinarjev iskati druge možne pobudnike dejavnosti ter vzpostavljati partnerstva na lokalni ravni.
12. Mreža za profesionalizacijo medijev v Jugozhodni Evropi bi se morala še naprej posvečati vprašanju svobodnih novinarjev in prispevati h krepitvi njihovega položaja v regiji. Mreža bi morala svobodnim novinarjem zagotoviti dostop do izobraževanja, podpreti raziskovalne dejavnosti, nuditi oporo novinarskim združenjem in sindikatom, da razvijejo strategije na področju svobodnega novinarstva, omogočati diskusijo in sodelovanje med profesionalnimi združenji in posamezniki ob vprašanjih, povezanih s svobodnim novinarstvom, ter sprožiti dejavnosti, namenjene ozaveščanju.
13. Novinarske fakultete, katedre in študentske organizacije bi morale posvečati pozornost vprašanjem svobodnega novinarstva, izvajati raziskave in predavanja o svobodnem novinarstvu ter ozaveščati novinarje in širšo javnost.
14. Nacionalni in mednarodni donatorji, ki v Jugovzhodni Evropi delujejo na področju medijev, bi morali podpreti pobude, usmerjene h krepitvi položaja svobodnih novinarjev in zaščiti njihovih profesionalnih in socialnih pravic v regiji.

www.prix-europa.de/publish
Evropska združenje javnih radiotelevizij, Svet Evrope in Prix Euorpa pod pokroviteljstvom predsednika Evropskega parlamenta Josepa Borrella Fontellesa napoveduje Radijski dan evropskih kultur, ki bo 16. oktobra 2005. V to manifestacijo promocije kulturne raznolikosti evropskih držav in evropskega javnega prostora načrtujejo vključiti številne radijske postaje, ne le tiste v okviru javnih radiotelevizij. Več informacij je dostopnih pri Adele Seelmann po elektronski pošti: events@prix-europa.de.

www.romic.si
Romski informacijski center ROMIC odslej deluje tudi na internetu. Na spletni strani www.romic.si so dostopne informacije o dejavnostih centra, med njimi pa tudi posnetki tedenske radijske oddaje Prisluhnite Romom, ki jo pripravljajo sodelavci ROMIC-a. Poleg radijske produkcije ROMIC izdaja tudi biltena Romano Them in Romano Nevijpe, zbornike itn. V prostorih centra ponujajo zainteresirani javnosti tudi knjige in periodiko o Romih. V centru si prizadevajo prispevati k obveščenosti romskega prebivalstva v Sloveniji in hkrati tudi večinske populacije. Namen jim je s tem prispevati k ohranjanju romskih vrednot in jezika. Pri ROMIC-u ustvarjajo: Valerija Horvat, Demjen Šarkezi, Mario Horvat-Palko, Zdravko Horvat, Sašo Ostojič, Monika Sandreli, Jožek Horvat- Muc in Romeo Horvat-Popo.

www.ejc.nl
Evropski novinarski center (European Journalism Center) bo v letu 2005 organiziral štiri seminarje o uvedbi evra v nove države članice Evropske unije. Poleg novinarjev in novinark iz Češke, Estonije, Cipra, Litve, Latvije, Malte, Madžarske, Poljske, Slovenije in Slovaške se seminarjev lahko udeležijo tudi novinarji in novinarke iz Bolgarije, Romunije in Hrvaške. Prvi seminar je bil marca, drugi pa bo od 17. do 20. maja, tretji od 5. do 8. julija in četrti od 30. avgusta do 2. septembra 2005. Poleg študijskega bivanja v Bruslju udeleženci obiščejo tudi Frankfurt, in sicer sedež Evropske centralne banke.
Več informacij je dostopnih pri Marjanu Tillmansu na elektronskem naslovu tillmans-at-ejc.nl.

V okviru Mreže za profesionalizacijo medijev v jugovzhodni Evropi (SEENPM) – medijski program Mirovnega inštituta je član te mreže od leta 2000 – so se slovenski novinarji udeležili seminarjev v državah te regije, in sicer Bojan Golčar, direktor Radia Marš, seminarja v Sarajevu o strategijah tržnega delovanja in preživetja lokalnih medijev, Gašper Lubej, novinar STA, seminarja v Tirani o medijih in terorizmu ter Karmen Kogoj, novinarka Radia Glas Ljubljane, seminarja in študijskega obiska v Opatiji in hrvaških nacionalnih parkih o poročanju o varstvu okolja. Hkrati pa je Center za neodvisno novinarstvo iz Bukarešte začel z izvedbo regionalnega raziskovalnega projekta o etiki v medijski industriji in medijskih podjetjih v jugovzhodni Evropi. Od maja do septembra 2005 bodo raziskovalci in novinarji v 11 državah jugovzhodne Evrope analizirali dokumente, opravljali intervjuje in pripravljali raziskovalna poročila, ki bodo potem objavljena v skupni knjigi in predstavljena na skupni regionalni konferenci v Sofiji.

V knjižni zbirki Media Watch pripravljamo za izid študijo Mitje Velikonja Evroza – Kirtika novega evrocentrizma. V njej avtor raziskuje načine oblikovanja, delovanja, vsebine in razsežnosti novega evrocentrizma, kakršen se je razvil pri vstopanju Slovenije v Evropsko zvezo in ki je tvoril nekakšen povezujoč, četudi notranje diferenciran hegemonski in dominantni metadiskurz. Osredotoča se predvsem na čas, ko je novi evrocentrični metadiskurz dosegel svoj vrhunec, »eukstazo«: pomlad in zgodnje poletje 2004 z vrhuncema pred in med formalno vključitvijo deseterice v EZ 1. maja 2004 in pred volitvami v evropski parlament 13. junija 2004.