Vzgoja za medije
Kako vzgojiti medijsko pismeno osebo - Poletna šola v Ljubljani letos in prihodnje leto
Na Fakulteti za družbene vede je bila od 7. do 19. junija letos poletna šola z naslovom Vzgoja za medije/Media Education. Poletno šolo je sofinanciral Zavod za odprto družbo- Program za izboljšanje visokega šolstva (HESP) iz Budimpešte. Vodili sta jo dr. Karmen Erjavec in mag. Zala Volčič, ki delata na Oddelku za komuniciranje Fakultete za družbene vede. Udeležili so se jo univerzitetni raziskovalci asistenti in novinarji iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine in Makedonije.
Predavatelji so bili iz Slovenije, Avstrije in Združenih držav Amerike. Ker vzgoja za medije posega skoraj na vsa področja človeškega delovanja, so bila tudi naša predavanja zelo različna. Tako smo se ukvarjali z odnosom politike do medijev, nacionalno identiteto, družinskimi trendi, nasiljem v medijih, postmoderno kulturo, medijskimi navadami otrok, modeli vzgoje za medije itd. Pri podajanju znanja so vsi predavatelji uporabili nove prijeme. Tako smo imeli burne diskusije, raziskovali, pisali eseje, analizirali članke, igrali razne vloge itd. Vsak večer so bile pripravljene družbene aktivnosti.
Ključni cilj poletne šole je bilo ugotoviti, kakšne lastnosti mora imeti medijsko pismena oseba na prelomu stoletja. Mediji zavzemajo središčno vlogo v naši družbi. Tako kot je osnovna pismenost vedno bila nujno orodje uspešnega delovanja demokracije, je medijska pismenost bistvena za demokratično zdravje sodobnih medijsko zasičenih družb. Grožnja demokratičnim vrednotam leži v vrzeli med močnimi medijskimi ustvarjalci in lastniki ter medijskim občinstvom. Vzgoja za medije je eno od ključnih orožij vsake kulture za zmanjšanje te družbene vrzeli. Globalna razširjenost elektronskih medijev je sprožila mnogo diskusij. Najbolj alarmantni so tisti pozivi, ki opozarjajo na nevarnost množičnih medijev, češ da državljane izločajo iz aktivne državljanske participacije in jih spreminjajo v pasivne potrošnike. Bistvena značilnost medijev v dvajsetem stoletju je dejstvo, da je javna regulacija medijske sfere, ki je sicer temeljila na logiki paternalističnega odnosa z občinstvom, izginila. Rojstvo zakonitosti komercialne komunikacije pa v temelju spremeni tradicionalno stališče, češ da gledalci in bralci nimajo omembe vredne vloge pri odločanju o tem, kakšni programi se ustvarjajo. Poudarjajo se pravice potrošnikov na trgu in ne državljanov v narodu. Zato vzgoja za medije podpira razvoj, ki gre v smeri interaktivnosti oz. vzajemne odvisnosti komunikatorja in prejemnika sporočila.
Vzgoja za medije si je pridobila pomembno mesto v izobraževalnem procesu mnogih držav. Do nedavna je bila razprava o vlogi medijev v vzgojnem procesu moralistična, pesimistična, poenostavljajoča in pokroviteljska. Pedagoško ogrodje je temeljilo le na posredovanju informacij. Ker pa je množično-medijska komunikacija ena od bistvenih značilnosti sodobnih družb, ima ta komunikacija nedvomno vpliv na otroke in mladino, pa tudi na celotno družbo, kot še nikoli prej. To kaže na nujnost uvedbe novega prijema v vzgoji za medije tudi v Sloveniji.
Trenutni trendi na področju komunikološko-pedagoškega raziskovanja so usmerjeni predvsem v analizo občinstva, sprejemnikov sporočil. Medtem ko so bili do nedavna mediji razumljeni kot institucije s skrajno negativnimi učinki, ki na otroke in mladostnike vplivajo s propagando in lažmi, jih danes razumemo v dvojnem pomenu: množični mediji imajo še vedno močan vpliv na občinstvo, toda tudi to ni povsem pasivno. Posledica tega trenda je novo pojmovanje vzgoje za medije kot odnosa med medijskimi ustvarjalci, besedilom in občinstvom. Novi trend razume vzgojo za medije kot sproščen, pluralistični in v kurikulum integriran izobraževalni prijem.
Današnja pismenost se ne konča s sposobnostjo branja in seštevanja. Kakšno znanje, vrednote in veščine potrebuje državljan v medijsko nasičeni dobi? Vzgoja za medije nam ponuja odgovor: Medijsko pismena oseba ima dostop do medijev, zna analizirati, kritično ocenjevati in izdelovati raznovrstne komunikacijske oblike (tisk, televizija, internet itd.) Medijsko pismena oseba razume, kako in zakaj nam mediji ponujajo določene vsebine, pozna žanre in njihove zakonitosti. Medijsko pismena oseba zna uporabljati sporočila množičnih medijev preudarno in ustvarjalno. Medijsko pismena oseba je kritična in avtonomna osebnost ter nadzoruje svojo medijsko izkušnjo in ne narobe.
Poleg vsebinskih sklepov smo udeleženci poletne šole tudi sklenili, da bi se morala poletna šola nadaljevati še naslednje leto. In ker smo se na vseh predavanjih dotaknili vojn(e) in razmer v bivši Jugoslaviji, smo se odločili, da na naslednji poletni šoli analiziramo odnos mediji-vojna-otroci v bivši Jugoslaviji. Poskušali bomo odgovoriti na tri ključna vprašanja: Kakšno vlogo so imeli mediji v vojni/ah v bivši Jugoslaviji? Kako otroci predelujejo nasilne informacije iz vojne in kako jim lahko pomagamo? Kako otroke in starejše medijsko opismenjevati?
Naslednja poletna šola bo konec julija 2000 in bo trajala dva tedna. Udeležili se jo bodo lahko mladi univerzitetni raziskovalci in asistenti ter novinarji iz področja bivše Jugoslavije. Hrana in prenočišče bosta zagotovljena. Prav tako kot letos bomo povabili predavatelje iz tujine.
Dodatne informacije dobite pri:
dr. Karmen Erjavec
Fakulteta za družbene vede
Kardeljeva ploščad 5, Ljubljana
t: 168 14 61
e: karmen.erjavec@uni-lj.si.
Predavatelji so bili iz Slovenije, Avstrije in Združenih držav Amerike. Ker vzgoja za medije posega skoraj na vsa področja človeškega delovanja, so bila tudi naša predavanja zelo različna. Tako smo se ukvarjali z odnosom politike do medijev, nacionalno identiteto, družinskimi trendi, nasiljem v medijih, postmoderno kulturo, medijskimi navadami otrok, modeli vzgoje za medije itd. Pri podajanju znanja so vsi predavatelji uporabili nove prijeme. Tako smo imeli burne diskusije, raziskovali, pisali eseje, analizirali članke, igrali razne vloge itd. Vsak večer so bile pripravljene družbene aktivnosti.
Ključni cilj poletne šole je bilo ugotoviti, kakšne lastnosti mora imeti medijsko pismena oseba na prelomu stoletja. Mediji zavzemajo središčno vlogo v naši družbi. Tako kot je osnovna pismenost vedno bila nujno orodje uspešnega delovanja demokracije, je medijska pismenost bistvena za demokratično zdravje sodobnih medijsko zasičenih družb. Grožnja demokratičnim vrednotam leži v vrzeli med močnimi medijskimi ustvarjalci in lastniki ter medijskim občinstvom. Vzgoja za medije je eno od ključnih orožij vsake kulture za zmanjšanje te družbene vrzeli. Globalna razširjenost elektronskih medijev je sprožila mnogo diskusij. Najbolj alarmantni so tisti pozivi, ki opozarjajo na nevarnost množičnih medijev, češ da državljane izločajo iz aktivne državljanske participacije in jih spreminjajo v pasivne potrošnike. Bistvena značilnost medijev v dvajsetem stoletju je dejstvo, da je javna regulacija medijske sfere, ki je sicer temeljila na logiki paternalističnega odnosa z občinstvom, izginila. Rojstvo zakonitosti komercialne komunikacije pa v temelju spremeni tradicionalno stališče, češ da gledalci in bralci nimajo omembe vredne vloge pri odločanju o tem, kakšni programi se ustvarjajo. Poudarjajo se pravice potrošnikov na trgu in ne državljanov v narodu. Zato vzgoja za medije podpira razvoj, ki gre v smeri interaktivnosti oz. vzajemne odvisnosti komunikatorja in prejemnika sporočila.
Vzgoja za medije si je pridobila pomembno mesto v izobraževalnem procesu mnogih držav. Do nedavna je bila razprava o vlogi medijev v vzgojnem procesu moralistična, pesimistična, poenostavljajoča in pokroviteljska. Pedagoško ogrodje je temeljilo le na posredovanju informacij. Ker pa je množično-medijska komunikacija ena od bistvenih značilnosti sodobnih družb, ima ta komunikacija nedvomno vpliv na otroke in mladino, pa tudi na celotno družbo, kot še nikoli prej. To kaže na nujnost uvedbe novega prijema v vzgoji za medije tudi v Sloveniji.
Trenutni trendi na področju komunikološko-pedagoškega raziskovanja so usmerjeni predvsem v analizo občinstva, sprejemnikov sporočil. Medtem ko so bili do nedavna mediji razumljeni kot institucije s skrajno negativnimi učinki, ki na otroke in mladostnike vplivajo s propagando in lažmi, jih danes razumemo v dvojnem pomenu: množični mediji imajo še vedno močan vpliv na občinstvo, toda tudi to ni povsem pasivno. Posledica tega trenda je novo pojmovanje vzgoje za medije kot odnosa med medijskimi ustvarjalci, besedilom in občinstvom. Novi trend razume vzgojo za medije kot sproščen, pluralistični in v kurikulum integriran izobraževalni prijem.
Današnja pismenost se ne konča s sposobnostjo branja in seštevanja. Kakšno znanje, vrednote in veščine potrebuje državljan v medijsko nasičeni dobi? Vzgoja za medije nam ponuja odgovor: Medijsko pismena oseba ima dostop do medijev, zna analizirati, kritično ocenjevati in izdelovati raznovrstne komunikacijske oblike (tisk, televizija, internet itd.) Medijsko pismena oseba razume, kako in zakaj nam mediji ponujajo določene vsebine, pozna žanre in njihove zakonitosti. Medijsko pismena oseba zna uporabljati sporočila množičnih medijev preudarno in ustvarjalno. Medijsko pismena oseba je kritična in avtonomna osebnost ter nadzoruje svojo medijsko izkušnjo in ne narobe.
Poleg vsebinskih sklepov smo udeleženci poletne šole tudi sklenili, da bi se morala poletna šola nadaljevati še naslednje leto. In ker smo se na vseh predavanjih dotaknili vojn(e) in razmer v bivši Jugoslaviji, smo se odločili, da na naslednji poletni šoli analiziramo odnos mediji-vojna-otroci v bivši Jugoslaviji. Poskušali bomo odgovoriti na tri ključna vprašanja: Kakšno vlogo so imeli mediji v vojni/ah v bivši Jugoslaviji? Kako otroci predelujejo nasilne informacije iz vojne in kako jim lahko pomagamo? Kako otroke in starejše medijsko opismenjevati?
Naslednja poletna šola bo konec julija 2000 in bo trajala dva tedna. Udeležili se jo bodo lahko mladi univerzitetni raziskovalci in asistenti ter novinarji iz področja bivše Jugoslavije. Hrana in prenočišče bosta zagotovljena. Prav tako kot letos bomo povabili predavatelje iz tujine.
Dodatne informacije dobite pri:
dr. Karmen Erjavec
Fakulteta za družbene vede
Kardeljeva ploščad 5, Ljubljana
t: 168 14 61
e: karmen.erjavec@uni-lj.si.
nazaj