Dober mesec dni po terorističnem napadu na ZDA je na novinarskem večeru nastopila bosanska pisateljica in intelektualka Melika Salihbeg Bosnawi, napad pa je bil tudi glavna tema večera. Salihbegova je menila, da je bombardiranje Afganistana nesprejemljivo, še posebej ker ni trdnih dokazov o krivcih za smrt več tisoč ljudi. Opozorila je, da je Osama bin Laden pravzaprav ameriško-savdski proizvod in da je vojna tudi posledica interesov velikih sil in kapitala. V večino kriznih žarišč po svetu so vpletene muslimanske države, kar je po njenem mnenju posledica sovraštva do muslimanov in nerazumevanja islama, kar dokazuje tudi neukrepanje mednarodne skupnosti ob vojni v Bosni. Salihbegova je poskušala tudi pregnati strahove glede džihada (svete vojne), katerega pomen je na Zahodu velikokrat napačno razumljen. Med muslimani je namreč po njenih besedah preveč neenotnosti, da bi bili zmožni svete vojne proti Zahodu. Eden od stereotipov, ki je na Zahodu najbolj navzoč, je tudi govorjenje o nesvobodi muslimanskih žensk. Salihbegova meni, da so na primer iranske ženske bolj svobodne kot Britanke, česar pa ni mogoče reči za ženske v Afganistanu. Zahodnjakinje so namreč pod stalnim pritiskom, da skrbijo za svoj izgled in so iz sebe prisiljene delati objekt poželenja. Bosanska intelektualka močno zavrača delitev na civilizirani in necivilizirani svet. Vsi ljudje so pripadniki ene civilizacije, najpomembnejši pa je dialog med različnimi ljudmi, verami in narodi. Eden od vzrokov za današnje probleme v svetu je neenakomerna porazdelitev svetovnega bogastva, rešitev pa je po mnenju Salihbegove prav v dialogu in v iskanju nove etike, ki je sedaj na psu. Sicer pa meni, da je dialog med verniki različnih veroizpovedi lažji kot med verniki in ateisti. Kot globoko verna muslimanka je imela Melika Salihbeg Bosnawi težave že v 80. letih, ko jo je takratna socialistična oblast večkrat zaprla. Zanimivo je, da se tudi v današnjem Sarajevu počuti osamljeno, saj gre zaradi svoje načelnosti marsikomu v nos.