"Sem proti samoregulaciji," je na začetku 38. novinarskega večera dejal eden od gostov v ljubljanski galeriji ŠKUC Claude-Jean Bertrand s Francoskega inštituta za tisk. Po njegovem mnenju so sicer tiskovni sveti, ki bedijo nad profesionalnimi standardi, nujni, vendar morajo biti v njih poleg predstavnikov novinarjev in lastnikov medijev tudi predstavniki javnosti. Čeprav je edina moč, s katero se lahko novinarji uprejo političnim in gospodarskim pritiskom, prav sklicevanje na javnost in njene interese, se novinarji težko sprijaznijo z dejstvom, da morajo pridobiti zaupanje javnosti. Ravno z odgovornostjo do javnosti in profesionalno dobro opravljenim delom pa lahko novinarji po Bertrandovem mnenju pridobijo prav to. V Švici šteje tiskovni svet 21 članov, ki razpravljajo tudi o drugih vprašanjih novinarske profesije, ne pa le o posameznih primerih, je povedal predsednik Švicarskega tiskovnega sveta Roger Blum. Nazadnje so tako so pripravili poročilo o etiki na internetu. V Sloveniji potekajo razprave o samoregulaciji novinarskega dela, saj obstajajo predlogi, da naj bi častno razsodišče (ČR) v okviru Društva novinarjev Slovenije zamenjal tiskovni svet. Kot je povedal novinar Radia Slovenija Gojko Brvar, nekateri vlogo ČR vidijo v tem, da naj bi branilo novinarje pred pritožbami, na pa bilo branik profesionalnih standardov. Brvar se zavzema za takšen tiskovni svet, v katerem bi sedeli predstavniki civilne družbe, novinarjev in založnikov. Gostje so veliko razpravljali tudi o novinarski etiki, ki je po mnenju vseh zelo pomembna, vendar so interpretacije tega, kaj je etika, zelo različne. Claude-Jean Bertrand je menil, da je etika zelo pomembna, vendar pa jo je težko uveljaviti. Biti etičen pomeni enostavno služiti javnosti - ji dati informacije, ki so zanjo pomembne. S to definicijo pa se Roger Blum ni strinjal, saj je po njegovem preozka. Mediji imajo veliko moč in lahko škodijo posameznikom. Medijska etika so po njegovem pravila, po katerih se morajo novinarji ravnati in ki so "common sense" neke družbe. Tiskovni sveti pa imajo nalogo, da preverjajo, kako novinarji spoštujejo ta pravila. Ena od zanimivih tem tokratne razprave je bilo tudi vprašanje, koliko naj se država vpleta v medijsko regulacijo. Po mnenju Rogerja Bluma parlament lahko regulira medijski sistem, vendar pa morajo biti medijske vsebine in pravila obnašanja urejena s samoregulacijo. Francoski gost je menil, da je eden od problemov novinarske profesije v tem, da novinarji niso navdušeni nad tem, da si sami postavljajo pravila, zato se vmešava država. Koliko pa so lahko tiskovni sveti učinkoviti? Predsednik Švicarskega tiskovnega sveta je povedal, da so relativno uspešni, saj njihova poročila o kršitvah kodeksa objavljajo mediji, to pa kritizirani mediji neradi vidijo. Claude-Jean Bertrand je menil, da tiskovni sveti ne smejo delovati kot sodišča, ki bi obsojala posamezne novinarje, ampak morajo biti kritični do medijev, ki objavljajo sporne prispevke. Tiskovni sveti tudi ne bi smeli le sporočati svojih mnenj, ampak bi se morali ukvarjati tudi z drugimi vprašanji, kot so koncentracijo lastništva v medijih ali usposabljanje novinarjev. Potrebna je tudi njihova transparentnost, saj mora javnost dobro poznati njihovo delo. Francoski gost je dodal tudi zanimivo misel, da so tiskovni sveti tudi v interesu lastnikov, saj se tako spori ne rešujejo na sodišču. Gojko Brvar je nanizal nekaj razlogov, zaradi katerih v Sloveniji še ni prišlo do ustanovitve tiskovnega sveta. Nekateri njegovo delovanje vidijo kot avtocenzuro, drugi vidijo v njem nekaj podobnega, kar smo imeli v Sloveniji že pred spremembo režima, tretji pa pravijo, da zadostuje delovanje ČR. Brvar pa meni, da bi z vzpostavitvijo tiskovnega sveta, v katerem bi bili poleg novinarjev tudi predstavniki javnosti in založnikov, ki imajo vse večjo vlogo v slovenskem medijskem prostoru, odgovornost novinarjev večja.