Kosovo je bilo posredno ali neposredno tema novinarskih večerov v galeriji ŠKUC že petič in tokrat sta položaj v pokrajini analizirala kosovski novinar Veton Surroi in komentator TV Slovenija Jurij Gustinčič, ki sta govorila o razmerah na Kosovu leto dni po posredovanju zveze NATO v Jugoslaviji. Veton Surroi je govoril o večplastnosti položaja na Kosovu, kjer se je prvič zgodilo, da na ulicah ni vojske, ki bi bila usmerjena proti državljanom Kosova in kamor se je vrnilo 90 odstotkov beguncev - tega v zgodovini še ni bilo. Po drugi strani pa večina ljudi na Kosovu ni varna, saj gre za edino področje v Evropi, kjer vladavina prava še vedno ne funkcionira in v katerem skoraj polovica prebivalstva živi od humanitarne pomoči.

Jurij Gustinčič je opozoril na dejstvo, da je zveza NATO naredila napako, ker ob prihodu na Kosovo ni zahtevala razorožitve, ampak se je zadovoljila z demilitarizacijo. Zaradi takšne neodločenosti se po njegovem ni bilo mogoče izogniti tragediji, ko so morali s svojih domov bežati Srbi. To je izkoristila beograjska oblast, ki želi po zgledu razdeljene Kosovske Mitrovice razdeliti tudi celotno Kosovo.

Gosta sta veliko časa namenila tudi razmeram v Srbiji, ki bodo v veliki meri vplivale na razmere na Kosovu pa tudi v Crni gori. Veton Surroi meni, da smo sedaj priča konca krvavega desetletja na Balkanu, ki se bo moralo končati s preoblikovanjem odnosov med Srbijo, Crno goro in Kosovom. Po njegovem mnenju se opozicija v Srbiji dosedaj ni razlikovala od Miloševića, zato bi moralo priti do preobrata. Veton Surroi čaka na politika v Srbiji, ki se bo namesto za Veliko Srbijo zavzeml za neodvisno Srbijo. Po mnenju Jurija Gustinčiča bo do preobrata v Srbiji prišlo, ko bo prišlo do nacionalne katarze. Tudi sedaj obstajajo posamezniki, ki mislijo pogumno, vendar večina beži od kosovske teme. Po njegovih besedah veliko Srbom v zasebnem pogovoru ni mar za Kosovo, vendar pa v javnih nastopih tega ne pokažejo. Gre za salonski patriotizem in tudi zato v Srbiji po prihodu opozicije na oblast ne bo časa za velike projekte, prišel bo denar z Zahoda, oblast pa se bo morala ukvarjati z vsakodnevnimi problemi državljanov, ki so na robu preživetja.

Prihodnost Kosova je po mnenju obeh sogovornikov negotova. Med kosovskimi Albanci je po besedah Surroia dosežen konsenz, da se za zdaj ne bodo ukvarjali s statusom Kosova, ampak s ponovno izgradnjo družbenih institucij. Albanci so se naučili, da je za spremembe potreben čas in da ne morejo mimo mednarodne skupnosti. Po njegovem mnenju bodo odnosi med Srbijo in Crno goro v veliki meri vplivali na kosovske razmere, razjasnitev situacije pa pričakuje v letu ali dveh. Jurij Gustinčič meni, da je kosovsko vprašanje podobno kvadraturi kroga, zato bo formalnopravna rešitev tega vprašanja zelo zapletena in dolgotrajna. Resolucija OZN dopušča vse možnosti razen maksimalističnih zahtev obeh strani, zato je pomembno pogledati širše, saj Kosovo sedaj ni več jugoslovansko, ampak regionalno vprašanje. Tudi bo njegovem mneju bo do neke vrste razpleta krize prišlo v letu do dveh.