Predrag Lucić, Tonči Kuzmanić, Petar Luković
Jezik gneva in sovraštva
V središču pozornosti gostov 31. novinarskega večera Petra Lukovića, Predraga Lucića in Tončija Kuzmanića je bila govorica sovraštva oziroma »hate speech«. »V Srbiji je ta beseda bolj znana kot glas razuma,« je takoj na začetku sarkastično pripomnil novinar iz Beograda in občinstvu prebral kup biserjev iz bogatega repertoarja srbskega propagandnega stroja. Luković je spomnil, da se je sovražni govor v Srbiji razvijal skozi desetletje. Najprej je bil usmerjen proti Slovencem in »Šiptarjem«, potem proti Hrvatom, Muslimanom, Evropski uniji in na koncu ZDA in celemu svetu. Predrag Lucić je tudi ironicno pripomnil, da po volitvah na Hrvaškem govorice sovraštva ni več, kajti največ kar se zdaj lahko reče proti HDZ je, da se ga označi za to, kar dejansko je - opozicija, namreč! Tonči Kuzmanić, avtor študije Bitja s pol strešice, je opozoril, da evropski fašizem danes deluje skozi prefinjene obrazce kulturnega rasizma, ki je usmerjen proti različnim življenskim stilom. Kuzmanić meni, da se moramo boriti proti temu. »Dolžnost vseh državljanov je, da branijo ogrožene, ne glede na to, za kakšno vrsto ogroženosti gre«, je dejal. Lucić je ocenil, da »človek nikoli ne ve, kakšna bo usoda njegovega angažmaja, toda ne more sme ostati gluh in slep, kajti neumnosti bodo postale vsakdanjik in prišle bodo v učbenike«. Zato je tudi sestavil »Antologijo sodobne hrvaške neumnosti«, ki je nastala iz popularne rubrike tednika Feral Tribune »Greatest shits«. Rubrika se nadaljuje, kajti neumnost je večna - ugotavlja Lucić. Luković je poudaril, da je bil v Srbiji »hate speech« prethodnica fizičnega nasilja, ki se sedaj opira na nenapisano pravilo, da se lahko tisto, kar se pove, tudi udejani. »Vse, kar se dogaja v Sloveniji, je le deset minut tistega, kaj se dogaja v Srbiji. Tam je vse mogoče, zato science fiction ne obstaja več,« je ugotovil Luković in zaključil, da moramo vsi pomesti pred svojim pragom. Kuzmanić je opozoril, da se bo v prihodnosti govorica sovraštva, sedaj v Sloveniji večinoma prisotna v pol-javnosti (avtobusih, pivnicah in podobno), kmalu prek medijev preselila v pravo javnost. »Kulturni rasizem v Sloveniji bo veliko bolj sofisticiran in civiliziran, toda v svojem bistvu se ne bo veliko razlikoval od tistega, čemur smo se 'čudili' pri 'južnih sosedih', je opozoril Tonči Kuzmanić.

nazaj