Nadiri Mater grozi šestletna zaporna kazen zaradi knjige, v kateri je zapisala pričevanja turških vojakov, ki so se bojevali proti Kurdom. Posebnost njenega pisanja je ta, da prikazuje početja turške vojske v vojnem področju Turčije v popolnoma drugačni luči, kakor to počne uradna politika. Namesto hvalospevov in čašč enja poguma mladih vojakov, postavlja Nadira Mater v ospredje svoje knjige in novinarskih člankov drugo stran vojne: v njej ljudje umirajo, ostajajo brez rok, nog in oči. Še več. Po opravljenem delu se "slava herojev konca", začenjajo pa se nočne more, vojaki se spominjajo grozodejstev, ki so jih zgrešili oni ali njihovi kolegi… Pobijajo tudi novinarje. Samo v letih 1992-1996 je bilo ubitih 20 kurdskih novinarjev. Vendar je po mnenju Nadire Mater v Turčiji zadnje čase manj nevarno biti novinar, saj od leta 1996 med njimi ni bilo smrtnih žrtev. Oblast uporablja sedaj bolj "sofisticirane" metode - zapiranje in mučenje. Točno število zaprtih in mučenih novinarjev ni znano (giblje se med 50 in 90). Tudi novinarji, zaposleni v režimskih medijih, vedo, kje je meja poročanja z "druge strani". Tisti, ki jo prestopi, se znajde v težavah - lahko ostane brez službe ali pa proti njemu vložijo obtožnico. Podlaga je zakon, ki uravnoteženo novinarsko poročanje o kurdskem vprašanju obravnava kot "podporo teroristični dejavnosti". Po amnestiji v septembru 1999 so pet novinarjev izpustili, torej se razmere počasi izboljšujejo.