Omizje: Tehnologija obvladovanja medijev v Sloveniji
Omizje, ki so ga organizirali Mirovni inštitut, Sindikat novinarjev Slovenije in Društvo novinarjev Slovenije, je bilo v Cankarjevem domu v Ljubljani, v torek, 3. aprila 2007.
|
Razmerja, ki so se s pomočjo političnih in ekonomskih mehanizmov skozi leta vzpostavila v medijskem sektorju v Sloveniji, škodujejo odprtosti, kakovosti in verodostojnosti medijev, s tem pa so vedno bolj ogroženi tudi svoboda izražanja, pravica do obveščenosti in javni interes na področju medijev.
Medijsko lastništvo je koncentrirano v rokah povezanih podjetij in interesov, v ozadju katerih je najpogosteje država in vsakokratna politična elita na oblasti, ki upravlja z državo. Tovrstne povezave imajo za posledico politično motivirane spremembe in vpliv na vodenje in uredniško politiko medijev. Hkrati se povečuje precep med izdajatelji medijev ter novinarji in novinarkami, saj se ponekod že dramatično izvaja proces sistematičnega krčenja socialnih pravic in zatiranja poskusov uveljavljanja novinarske in uredniške avtonomije. O spornih razmerjih in procesih bomo na omizju spregovorili na primerih posameznih medijskih hiš – Dela, Večera, Primorskih novic in RTV Slovenija - in izkušenj posameznic in posameznikov iz teh medijskih hiš.
Katere značilnosti imajo tehnologije obvladovanja medijev v Sloveniji? Kako so vzpostavljene in kako delujejo v zadnjem obdobju? Kako je vzpostavljena lastniška struktura v medijih v Sloveniji in kako se jo upravlja? Ali lahko dokažemo, da lastnikov medijev v Sloveniji ne vodijo ekonomski interesi, temveč kratkoročni politični motivi, volilni in poslovni cikli? Kakšno vlogo v političnem obvladovanju medijev imajo velike banke, podjetja in njihovi menedžerji ter kakšno nacionalni in lokalni politiki na oblasti? V čem se kaže krčenje socialnih pravic in avtonomije novinarjev, kaj pomeni v praksi in kakšna je sploh povezava med socialnim položajem novinarjev in novinark ter novinarsko avtonomijo, svobodo izražanja in javnim interesom? Kakšne posledice imajo posegi v socialne in profesonalne pravice za kakovost in verodostojnost objavljenih informacij v medijih? Kaj lahko za to, da bi se razmere izboljšale, naredijo novinarji in novinarke in kaj drugi državljani in državljanke?
O teh in sorodnih vprašanjih so na omizju spregovorili:
Namen omizja je bil opozoriti na vzvode obvladovanja medijev, zatiranja svobode obveščanja ter novinarske in uredniške avtonomije. Zato smo k sodelovanju načrtno povabili le predstavnike strani, ki o kršitvah poklicne avtonomije in škodi za javni interes lahko spregovori s predstavitvijo lastnih izkušenj ter širši javnosti manj znanih dejstev in pogledov.
Omizje sta povezovali Brankica Petković z Mirovnega inštituta in Neva Nahtigal s Sindikata novinarjev Slovenije.
Medijsko lastništvo je koncentrirano v rokah povezanih podjetij in interesov, v ozadju katerih je najpogosteje država in vsakokratna politična elita na oblasti, ki upravlja z državo. Tovrstne povezave imajo za posledico politično motivirane spremembe in vpliv na vodenje in uredniško politiko medijev. Hkrati se povečuje precep med izdajatelji medijev ter novinarji in novinarkami, saj se ponekod že dramatično izvaja proces sistematičnega krčenja socialnih pravic in zatiranja poskusov uveljavljanja novinarske in uredniške avtonomije. O spornih razmerjih in procesih bomo na omizju spregovorili na primerih posameznih medijskih hiš – Dela, Večera, Primorskih novic in RTV Slovenija - in izkušenj posameznic in posameznikov iz teh medijskih hiš.
Katere značilnosti imajo tehnologije obvladovanja medijev v Sloveniji? Kako so vzpostavljene in kako delujejo v zadnjem obdobju? Kako je vzpostavljena lastniška struktura v medijih v Sloveniji in kako se jo upravlja? Ali lahko dokažemo, da lastnikov medijev v Sloveniji ne vodijo ekonomski interesi, temveč kratkoročni politični motivi, volilni in poslovni cikli? Kakšno vlogo v političnem obvladovanju medijev imajo velike banke, podjetja in njihovi menedžerji ter kakšno nacionalni in lokalni politiki na oblasti? V čem se kaže krčenje socialnih pravic in avtonomije novinarjev, kaj pomeni v praksi in kakšna je sploh povezava med socialnim položajem novinarjev in novinark ter novinarsko avtonomijo, svobodo izražanja in javnim interesom? Kakšne posledice imajo posegi v socialne in profesonalne pravice za kakovost in verodostojnost objavljenih informacij v medijih? Kaj lahko za to, da bi se razmere izboljšale, naredijo novinarji in novinarke in kaj drugi državljani in državljanke?
O teh in sorodnih vprašanjih so na omizju spregovorili:
- Venčeslav Japelj, novinar, predsednik Sindikata Primorskih novic,
- Barbara Verdnik, nekdanja direktorica Primorskih novic,
- Peter Kolšek, novinar, predsednik aktiva Društva novinarjev Slovenije na Delu,
- Veso Stojanov, novinar, predsednik sveta delavcev in član nadzornega sveta Dela, in
- Simona Rakuša, novinarka, predsednica aktiva Društva novinarjev Slovenije na TV Slovenija.
Namen omizja je bil opozoriti na vzvode obvladovanja medijev, zatiranja svobode obveščanja ter novinarske in uredniške avtonomije. Zato smo k sodelovanju načrtno povabili le predstavnike strani, ki o kršitvah poklicne avtonomije in škodi za javni interes lahko spregovori s predstavitvijo lastnih izkušenj ter širši javnosti manj znanih dejstev in pogledov.
Omizje sta povezovali Brankica Petković z Mirovnega inštituta in Neva Nahtigal s Sindikata novinarjev Slovenije.
nazaj