UVODNIK

Zrcalo
Ko so letos junija v Mladini objavili družbeno angažiran oglas, si v uredništvu Poročila skupine za spremljanje nestrpnosti prav gotovo nismo mislili, da bo proglas »Ciganček« sprožil takó žolčno debato in dve kazenski ovadbi zaradi domnevnega širjenja nestrpnosti. Prepričani smo bili le v eno: da bo »Ciganček« dobil svoje mesto na naslovnici četrte številke Poročila, kjer v ospredje postavljamo obravnavo problemov Romov na področju šolstva, dostopa do medijev in medijskega diskurza, mehanizmov vključevanja in izključevanja ter politične korektnosti.

Avtorji oglasa, ki so na Mladininem razpisu za družbeno angažirane oglase prejeli tretjo nagrado, so pri kazanju ogledala družbi spretno obrnili ponarodelo grožnjo, s katero starši strašijo poredne otroke, češ da jih bodo vzeli Cigani, če ne bodo pridni. Plakat je s tem, ko je ustvaril nov »predsodek«, pokazal na njegovo neverjetno moč in z njo poskušal hkrati senzibilizirati širšo javnost. Odzivi so potrdili le prvo, nikakor pa ne drugega. Ponarodelo reklo in otroška pesmica sta postala žaljiva in nestrpna šele sedaj, ko sta naslavljala nekoga drugega. Tako subverziven obrat nehote sproža nove asociacije, povezane z »ljudskimi modrostmi«. Recimo tisto o mački, ki ji stopiš na rep. Mar ta ravno tako ne ilustrira odziva na plakat? In na primer dejstva, da so se na sporočilo plakata najprej odzvali pri Slovenski nacionalni stranki, tisti stranki, ki je v parlamentarno proceduro vložila zakon o Romih? Ta naj bi ukinil člen ustave, ki govori o posebnih pravicah Romov. »Tukaj smo mi doma in ne moremo dajati posebnih pravic prednikom Cigana Andreja, ki so ga 1691 v Kranju rablji obesili, je zamisel sns – ob pojasnilu, da je 970 Ciganov na Dolenjsko prišlo skupaj s kasarnami Jugoslovanske ljudske armade, in pripombi, naj drugi poslanci Cigane vzamejo kar k sebi domov – razložil njen prvak Zmago Jelinčič.«1 Tudi v Stranki slovenskega naroda, ki je vložila kazensko ovadbo proti avtorjem oglasa, trdijo, »da je javno izpostaviti trditev, da je slovenski narod slab in ničvreden, širjenje narodnega oziroma rasnega sovraštva in nestrpnosti do Slovencev«2 in posredno tudi do Romov. Podobno meni Marko Aš, ki je prav tako vložil kazensko ovadbo. Trdi, da je oglas usmerjen proti njemu kot »Slovencu, ki kot da nekaj slabega hočem otrokom oziroma otroku, ki je predstavljen na plakatu.«3

...
več

ROMI
Janez Krek

Izvedbeni model izobraževanja romskih učencev za OŠ Bršljin
Model, s katerim smo pristali na nestrpnost in če bo tako ostalo, najverjetneje tudi na šolsko neuspešnost
Brankica Petković
Romi naposled vključeni v sistem javne radiotelevizije
Medijska integracija manjšin v Sloveniji
Špela Urh, Simona Žnidarec Demšar
Izključujoči mehanizmi vključevanja Romov
Ciril Oberstar
Korektne zlorabe politično korektnega diskurza o Romih?

AKUTNO
Vesna Leskošek

Izključevalska socialna politika nove vlade
Tatjana Greif
Odrešitelji nacije
Kakšno ceno ima svoboda govora?
Aldo Milohnić
Mladoekonomisti proti kulturniškemu lobiju
Boris Vezjak
Filozofija in oblast: o sproščenosti kot političnem programu prihodnje Slovenije

KONCEPTI
Jelka Zorn

Oris slovenskega državljanstva - od ius sanguinis k evropskemu apartheidu
Gorazd Kovačič
Nezadostnost strpnosti
Marta Gregorčič
Enotnost skozi različnost
Teoretski premislek tolerance in identitete

OBZORJA
Goran Č. Potočnik

Podreditev kot pogoj svobode
Variacija na temo dokumentarnega filma The Brig