Poroči­lo o ne­strp­no­sti, ki je pred vami, je iz­de­lek Sku­pi­ne za sprem­lja­nje ne­strp­no­sti na Mi­rov­nem in­šti­tu­tu v Ljub­lja­ni. Sku­pi­na je za­če­la de­lo­va­ti ok­to­bra lani, z no­vim le­tom 2001 pa smo za­če­li si­ste­ma­tič­no sprem­lja­ti ne­strp­no­st in iz­de­lo­va­ti “clip­pin­ge”. Pred­met na­še­ga ra­zi­sko­va­nja, za­pi­so­va­nja, ana­li­zi­ra­nja in ar­hi­vi­ra­nja so iz­klju­če­val­ni di­skur­zi v vseh svo­jih raz­sež­no­stih.

Ide­ja za si­ste­ma­tič­no sprem­lja­nje ne­strp­no­sti je sta­ra to­li­ko ko­li­kor so­dob­ni raz­mah ne­strp­no­sti na Slo­ven­skem. Od prve za­mi­sli ali ele­men­tar­ne za­skrb­lje­no­sti za res pub­li­ca je bila raz­me­ro­ma dol­ga pot. V prejš­njem de­set­let­ju so ne­ka­te­ri čla­ni sku­pi­ne va­di­li prve ana­li­tič­ne pri­je­me in po­sku­ša­li opo­zar­ja­ti na ši­ri­no in glo­bi­no prob­le­ma­ti­ke z raz­ga­lja­njem po­sa­mez­nih pri­me­rov. Na teh te­me­ljih je bilo mo­go­če delo za­sta­vi­ti ob­sež­ne­je in bolj si­ste­ma­tič­no, upa­mo pa, da tudi dol­go­roč­no.

Ko go­vo­ri­mo o “ne­strp­no­sti”, se za­ve­da­mo, da gre za ne­do­re­čen druž­bo­slov­ni kon­cept, ki iz­vi­ra ne­po­sred­no iz teo­lo­gi­je in poz­no­sred­nje­veš­ke­ga kon­cep­ta to­le­ran­ce. To­le­ran­ca do dru­gač­no­sti - ki pa je še ved­no tre­ti­ra­na kot nee­na­ka - se je sča­so­ma pre­le­vi­la in vti­ho­ta­pi­la v to, kar da­nes ime­nu­je­mo “ne­strp­nost”. Na­ša sku­pi­na je prev­ze­la be­se­do “ne­strp­nost” le kot ter­min­ski pri­po­mo­ček, oko­li ka­te­re­ga se gib­lje­mo, prei­sku­je­mo po­lje in raz­čiš­ču­je­mo te­ren, ne da bi stopali v pasti, ki jih na­stav­lja ide­ja to­le­ran­ce. Preu­ču­je­mo se­ve­da kse­no­fo­bi­jo, ra­si­zem, kul­tur­ni ra­si­zem in dru­ge to­vrst­ne po­ja­ve, ki jih v po­manj­ka­nju bolj­še­ga izra­za pa tudi za­ra­di laž­je ra­zum­lji­vo­sti neob­ve­zu­jo­če in s po­treb­no di­stan­co za­je­ma­mo pod dež­nik be­se­de “ne­strp­nost”. Po­lje, ki ga po­kri­va­mo s to oz­na­ko, pa je se­ve­da sil­no he­te­ro­ge­no.

Za­če­tek post­so­cia­liz­ma je po­me­nil rojs­tvo ali pre­po­rod no­vej­ših po­jav­nih ob­lik ne­strp­no­sti, kak­r­šni so vr­ni­tev kla­sič­ne­ga (bio­loš­ke­ga) ra­siz­ma, po­jav no­ve­ga kul­tur­ne­ga ra­siz­ma, na­cio­na­li­zem, kse­no­fo­bi­ja, raz­ne ob­li­ke sek­siz­ma, ho­mo­fo­bi­ja, pa­triar­hal­ni tra­di­cio­na­li­zem, agre­siv­ni kle­ri­ka­li­zem z an­ti­ko­mu­niz­mom itd. Zlom so­cia­li­stič­ne druž­be­ne ure­di­tve je od­prl vra­ta dot­lej la­tent­nim iz­klju­če­val­nim prak­sam in te so v de­vet­de­se­tih iz­bruh­ni­le na dan v ne­pri­ča­ko­va­no kri­če­čih in agre­siv­nih ob­li­kah. Prav tak­šni in mar­sik­je zelo tra­gič­ni pa so bili re­zul­ta­ti tega iz­bru­ha. če­prav v Slo­ve­ni­ji ni­smo do­ži­ve­li ko­lap­sa, pri­mer­lji­ve­ga z ne­ka­te­ri­mi dru­gi­mi dr­ža­va­mi na ju­govz­ho­du Evro­pe, pa ni­ka­kor ni mo­go­če tr­di­ti, da teh po­ja­vov pri nas ni. Nas­prot­no: so del druž­be­ne­ga vsak­da­nji­ka, so del kul­tur­ne­ga mainstrea­ma in večin­skih sta­lišč. Ne­ka­te­ri iz­klju­če­val­ni ste­reo­ti­pi so se­stav­ni del nor­ma­tiv­ne struk­tu­re tu­kajš­nje mo­ral­ne ve­či­ne.

Mor­da je rav­no zato za ta seg­ment druž­be­no­sti zna­čil­na kro­nič­na ne­ref­lek­ti­ra­nost. Molk tako ime­no­va­nih mnenj­skih vo­di­te­ljev, pa tudi ti­stih, ki jav­no mne­nje re­gi­stri­ra­jo, molk o slo­ven­skem šo­vi­niz­mu do­se­ga kri­tič­no in ne­do­pust­no mero. Ta molk je več­krat obo­ga­ten s spre­ne­ve­da­njem ali pa celo s ci­nič­nim so­glas­jem. To pa je za zdrav­je tu­kajš­njih jav­nih pro­sto­rov ško­dlji­vo. Svo­je delo zato ra­zu­me­mo kot pris­pe­vek k po­li­tič­ni hi­gie­ni. Se­ri­jo po­ro­čil o ne­strp­no­sti, ki jo da­je­mo v jav­no last, ra­zu­me­mo kot dos­je po­ja­vov ne­strp­no­sti, ki bo na raz­po­la­go ne samo za znans­tve­no­ra­zi­sko­val­ne na­me­ne, pač pa tudi za prak­tič­ne ukre­pe.

Spo­pri­je­ma­nje z ne­strp­nost­jo kot sle­po pego slo­ven­ske druž­be­no­sti in druž­bo­slov­ja je moč me­ta­fo­rič­no pri­mer­ja­ti s čiš­če­njem do­mač(ijsk)ega hle­va. Delo bo ga­raš­ko, saj je ma­te­ria­la ogrom­no. Bo tudi ne­pri­jet­no, saj bomo mo­ra­li za­ko­pa­ti glo­bo­ko. Ne bomo se mo­gli za­do­vo­lji­ti le z vo­dil­ni­mi gla­si­li, v vi­so­ko­na­klad­nim mainstrea­mom ali s po­li­tični­mi obra­ču­ni med stran­ka­mi in eli­ta­mi. Ne­strp­nost se (re)pro­du­ci­ra tudi na ljud­ski rav­ni: v dru­ži­nah, za to­čil­no mizo, na vaš­kih go­vor­niš­kih odrih in na kle­pe­tal­nih fo­ru­mih na in­ter­ne­tu. Po­leg dru­gih te­gob zato pri svo­jem opra­vi­lu se­ve­da pri­ča­ku­je­mo tudi nad­lež­ne muhe, a nič ne de. Sami ni­smo od muh.

“Deh­te­či” hlev do­ma­čij­ske druž­be­no­sti sploh ni tako maj­hen, ka­kor se mor­da ­ko­mu zdi, še manj pa je ne­dol­žen in neo­kre­ten. Je iz­jem­no pri­la­go­dljiv, us­tvar­ja­len in učin­ko­vit. Slo­ven­ska do­ma­čij­ska ne­strp­nost­na de­lav­ni­ca ažur­no proi­zva­ja vi­so­ko ka­ko­vost­ne in og­la­še­val­sko pro­fe­sio­nal­ne iz­del­ke. Do­ma­či us­tvar­jal­ci in ino­va­tor­ji na po­droč­ju ne­strp­no­sti se lah­ko ko­sa­jo s sa­mim vr­hom evrop­ske in sve­tov­ne tvor­no­sti in ino­va­tiv­no­sti na svo­jem po­droč­ju; tako so­dob­nih, ka­kor tudi ti­stih iz ne­ka­te­rih vi­so­ko re­fe­renč­nih zgo­do­vin­skih ob­do­bij. Zato je pri­mer­no, da naj­bolj iz­sto­pa­jo­če ne­strp­nost­ne iz­del­ke pred­sta­vi­mo tudi med­na­rod­ni jav­no­sti. Kar se ti­če ne­strp­no­sti oz. iz­klju­če­val­nih ste­reo­ti­pov in praks, ni Slo­ve­ni­ja ni­ka­kr­šna svet­la iz­je­ma v pri­mer­ja­vi z bliž­njo in šir­šo so­seš­či­no, pa če­prav se kot iz­jem­na mor­da ka­že po­klic­nim pro­du­cen­tom mi­to­lo­gi­je po­dalp­ske ljub­ko­sti, srč­ka­no­sti, do­mač­no­sti in pravš­njo­sti. Mno­gi med nji­mi bodo žal mo­ra­li po­sta­ti pred­met na­še­ga preu­če­va­nja. Naj­brž pa bomo ne­ho­te ime­li opra­vi­ti tudi z ne­ka­te­ri­mi pri­pad­ni­ki znans­tve­ne in me­dij­ske sre­nje, ki bi po po­klic­ni dolž­no­sti morali te­ma­ti­zi­ra­ti po­ja­ve ne­strp­no­sti, na­me­sto da jih od­mi­sli­jo kot na­ključ­ne po­ja­ve, ki se pač pri­pe­ti­jo ob robu tran­zi­cij­ske me­ha­ni­ke oz. te­leo­lo­gi­je. V nas­prot­ju s tem me­ni­mo, da je rav­no ži­vost iz­klju­če­val­nih di­skur­zov in praks eden osred­njih in bis­tve­nih fe­no­me­nov slo­ven­ske druž­be.

O raz­me­rah v ra­zi­sko­va­nju ne­strp­no­sti pri nas do­volj pove po­da­tek, da je bilo o tej te­ma­ti­ki do­slej še naj­več po­ve­da­no v (eni) te­mat­ski šte­vil­ki ča­so­pi­sa za kri­ti­ko zna­no­sti (To­le­ran­ca, čKZ, št. 164-165, let. XXII, 1994, Ljub­lja­na) in v re­vi­ji Me­dij­ska preža ter knjiž­ni zbir­ki Me­dia Watch. Si­cer pa na te prob­le­me v glav­nem opo­zar­ja­jo le bolj ali manj ek­so­tični po­li­tič­no an­ga­ži­ra­ni mar­gi­nal­ci.

Fluid­na Sku­pi­na za sprem­lja­nje ne­strp­no­sti šte­je 15 do 20 čla­nic in čla­nov. To so druž­bo­slov­ci in druž­bo­slov­ke mlaj­še in sred­nje ge­ne­ra­ci­je raz­nih sto­penj do­kon­ča­ne­ga štu­di­ja. Smo di­plo­mi­ran­ci, ma­gi­stri, dok­tor­ji zna­no­sti, uk­var­ja­mo se z raz­ni­mi po­droč­ji ra­zi­sko­va­nja. Naj na­šte­je­mo vsaj ne­ka­te­ra: fi­lo­zo­fi­ja, po­li­tič­ne vede, so­cio­lo­gi­ja, zgo­do­vi­na, an­tro­po­lo­gi­ja, pra­vo, kul­tu­ro­lo­gi­ja, ko­mu­ni­ko­lo­gi­ja, štu­di­je spo­lov pa tudi so­ji­ni iz­del­ki. Za za­če­tek smo si vze­li za na­lo­go, da zbi­ra­mo in do­ku­men­ti­ra­mo iz­jem­no bo­ga­to gra­di­vo s po­droč­ja ne­strp­no­sti, ki se vsak dan po­jav­lja v slo­ven­skih ti­ska­nih me­di­jih (elek­tron­ski me­di­ji in dru­ge ko­mu­ni­ka­cij­ske ob­li­ke bodo še­le priš­li na vr­sto). Iz dne­va v dan kop­lje­mo, pre­bi­ra­mo in ana­li­zi­ra­mo ter de­ba­ti­ra­mo raz­ne pub­li­ci­ra­ne cvet­ke, dva­krat na leto pa na­me­ra­va­mo ob­jav­lja­ti poroči­la o sta­nju na po­droč­ju nest­pr­no­sti. Po­leg tega pa že­li­mo slo­ven­skim bral­cem vsa­kič pred­sta­vi­ti tudi ne­kaj teo­ret­ske­ga in ter­mi­no­loš­ke­ga gra­di­va za štu­di­je ne­strp­no­sti in tako vzpod­bu­ja­ti an­ga­ži­ra­nost na tem po­droč­ju.

Pri ana­li­zah upo­rab­lja­mo pred­vsem to­pič­no (gr. to­pos) ob­de­lo­va­nje, ana­li­zi­ra­nje in pri­ka­zo­va­nje prob­lem­ske pred­met­no­sti. Ce­lo­te z vse­mi de­taj­li tako ši­ro­ke­ga in težko opri­jem­lji­ve­ga po­ja­va, ka­kr­šen je druž­be­no iz­klju­če­va­nje, že za­ra­di ome­ji­tev da­nih ka­pa­ci­tet krat­ko malo ni mo­go­če za­je­ti. Nez­mož­nost ce­lo­vi­te­ga ali to­tal­ne­ga pre­gle­da je go­to­vo moč kom­pen­zi­ra­ti z na­tanč­nim in do­miš­lje­nim raz­ga­lja­njem ključ­nih točk, do­god­kov ali mnenj­skih je­der. Po­leg tega pa se na­gi­ba­mo k epi­ste­mo­loš­ki po­zi­ci­ji, da je to­vrst­na ce­lo­vi­tost ne­mo­go­ča tudi zato, ker druž­be­na ce­lo­ta kot taka niti ne ob­sta­ja ali pa je le proi­zvod raz­lič­nih in­ter­pre­ta­cij. če je to­ta­li­te­ta druž­be­nih dej­stev mi­to­loš­ke­ga in mi­to­man­ske­ga zna­ča­ja, se bomo mi za­do­vo­lji­li zgolj s spek­trom par­cial­nih po­gle­dov iz raz­nih sme­ri. Zato nas ne za­ni­ma real­nost ne­mo­go­če­ga, ne na­me­ra­va­mo “po­kri­ti”, ana­li­zi­ra­ti in po­ve­da­ti vse­ga. Lo­te­va­mo se pred­vsem naj­bolj iz­sto­pa­jo­čih miš­ljenj­skih to­pik na po­droč­ju “ne­strp­no­sti”: ste­reo­tip­nih struk­tur, akut­nih do­god­kov, iz­jem­nih li­kov in ne­strp­nost­no iz­sto­pa­jo­čih oseb. Po­sa­mez­ne to­pi­ke nas za­ni­ma­jo v nji­ho­vi kon­kret­no­sti, ne­po­nov­lji­vo­sti in kon­tek­stual­no­sti, hkra­ti pa po­sku­ša­mo us­me­ri­ti po­zor­nost tudi v nji­ho­ve učin­ke na druž­be­ne kog­ni­tiv­ne she­me in po­sle­dič­no pro­ce­se, ka­te­re spod­bu­ja­jo. Po­zor­no­sti ne us­mer­ja­mo samo na ti­ste ne­strp­nost­ne di­skur­ziv­ne stra­te­gi­je, ki se po­vsem pož­viž­ga­jo na po­li­tič­no ko­rekt­nost in nje­ne naj­bolj ele­men­tar­ne in skrom­ne stan­dar­de (iz­ja­ve tipa: “Be­gun­sko go­la­zen bi bilo tre­ba po­bi­ti.”). Raz­ga­lja­ti po­sku­ša­mo tudi ti­ste hi­nav­sko sub­til­ne ob­li­ke, ki so za­ka­muf­li­ra­ne v žar­gon po­li­tič­ne ko­rekt­no­sti, v re­sni­ci pa pro­da­ja­jo ra­di­kal­no ne­strp­nost (iz­ja­ve po mo­de­lu fe­ti­ši­stič­ne­ga obraz­ca in nje­go­vih de­ri­va­tov, npr.: “Oseb­no ni­mam nič pro­ti is­tos­pol­no us­mer­je­nim ose­bam, toda me­nim, da bi bila le­ga­li­za­ci­ja is­tos­pol­nih po­rok v po­smeh he­te­ro­sek­sual­nim, to je nor­mal­nim po­ro­kam.”) če se to­rej zav­ze­ma­mo za “strp­nost” v jav­nih di­skur­zih, po­me­ni, da se zav­ze­ma­mo za mi­ni­mal­ne stan­dar­de po­li­tič­ne ko­rekt­no­sti, toda take, za ka­te­ro sto­ji tudi ko­rekt­na (strp­na) po­li­ti­ka. Ka­dar bo po­treb­no, se bomo zla­sti z ana­li­tični­mi in pub­li­ci­stič­ni­mi sreds­tvi po­sta­vi­li v bran vsa­ko­krat ogro­že­ne manj­ši­ne oz. po­sa­mez­ni­ce/po­sa­mez­ni­ka pred do­ma­čij­ski­mi na­va­li skup­nost­nih skuš­njav druž­be­ne­ga po­dre­ja­nja ve­li­kim zgod­bam in ve­čin­skim ali “nor­mal­nim” ce­lo­tam. Pri tem bomo do­sled­no in na­čel­no vztra­ja­li pri Us­ta­vi Re­pub­li­ke Slo­ve­ni­je, prav­ni drža­vi, uve­ljav­lja­nju člo­ve­ko­vih in dr­žav­ljan­skih pra­vic vseh po­sa­mez­ni­kov, pa tudi po­li­tič­ni in si­cerš­nji (so­cial­ni, de­ni­mo) ena­ko­sti vsa­ke­ga pre­bi­val­ca (ne le dr­žav­lja­na!) Slo­ve­ni­je.

Osred­nji me­dij Sku­pi­ne za sprem­lja­nje ne­strp­no­sti je pol­let­no Poroči­lo o ne­strp­no­sti. Prva šte­vil­ka je pred vami. Ob­jav­lje­ni pris­pev­ki naj spre­go­vo­ri­jo sami zase. Priča­ku­je­mo, da bo vpo­gled v ne­ka­te­re “bi­se­re” slo­ven­ske ne­strp­no­sti bral­ki in bral­cu do­dat­no os­vet­lil raz­lo­ge za na­sta­nek Sku­pi­ne in po­men na­še­ga an­gaž­ma­ja.