Medijsko lastništvo
Vpliv lastništva na neodvisnost in pluralizem medijev v Sloveniji in drugih post-socialističnih državah
|
Predgovor
V Sloveniji smo v okviru projekta Media Watch že leta 2002 na podlagi analiz Sandre B. Hrvatin in Lenarta J. Kučića začeli opozarjati na nevarnost koncentracije medijskega lastništva in probleme s sprejemanjem in uresničevanjem učinkovitih zakonskih ukrepov za omejevanje medijskega lastništva in zagotavljanje medijskega pluralizma. Leta 2003 smo predlagali regionalni raziskovalni in zagovorniški projekt, ki bi v razpravo o tej temi in o morebitni potrebi po spremembi javnih politik na tem področju vključil več post-socialističnih evropskih držav. Projekt je bil odobren in ga je Mirovni inštitut v okviru Mreže za profesionalizacijo medijev v jugovzhodni Evropi (seenpm) vodil od julija 2003 do junija 2004.
V tej knjigi objavljamo v slovenskem jeziku regionalni pregled, ki smo ga pripravili na podlagi poročil iz vseh osemnajstih sodelujočih držav, poročilo o Sloveniji in sklepe in priporočila mednarodne konference, ki smo jo organizirali na koncu projekta. Namen regionalnega raziskovalno-zagovorniškega projekta je bil raziskati medijsko lastništvo v državah jugovzhodne Evrope in novih članicah Evropske unije iz srednje in vzhodne Evrope s poudarkom na zakonskih okvirih in mehanizmih izvajanja zakonskih določil, privatizaciji, lastniški strukturi osrednjih medijev in vplivu lastništva na pluralizem in neodvisnost medijev.
Osemnajst raziskovalcev iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Hrvaške, Češke republike, Madžarske, Estonije, Kosova, Latvije, Litve, Makedonije, Moldavije, Črne gore, Poljske, Romunije, Srbije, Slovaške in Slovenije je od oktobra 2003 do februarja 2004 zbiralo in analiziralo relevantne podatke.
Tako regionalni pregled in poročilo o Sloveniji, kakor druga poročila, objavljena na koncu raziskave, kažejo položaj na koncu leta 2003 in začetku leta 2004. Ker so medijski trgi v teh državah zelo dinamični in se lastniške strukture in število publikacij tako vsak dan spreminjajo, pa tudi ker se nenehno spreminja medijska zakonodaja, so nekateri podatki v teh poročilih v času objave že zastareli. A ne glede na to so v njih jasno razvidni vzorci, ki vladajo pri delovanju medijskih trgov, ravnanju regulatorjev in lastnikov medijev oziroma pri njihovemu vplivu na medijski pluralizem in neodvisnost. Regionalni projekt se je končal z objavo in distribucijo izsledkov raziskave na spletu (glej www.mirovni-institut.si/media_ownership) in v knjigi v angleškem jeziku Media Ownership and Its Impact on Media Independence and Pluralism in z organizacijo mednarodne konference v sodelovanju s Svetom Evrope 11. in 12. junija 2004 na Bledu (glej www.mirovni-institut.si/media_ownership/conference). Do konca leta 2004 pa v državah, ki so sodelovale v raziskavi, partnerske organizacije in sodelujoči raziskovalci objavljajo prevode izsledkov in organizirajo javne razprave.
Projekt so podprli Medijski program Inštituta za odprto družbo (Open Society Institute), fundacija Guardian in danski vladni program Fresta.
Izveden je bil v partnerstvu z medijskimi centri in inštituti, ki so člani Mreže za profesionalizacijo medijev v jugovzhodni Evropi, in nekaterimi univerzitetnimi oddelki in podružnicami Inštituta za odprto družbo v obravnavanih državah.
Projektni svetovalni odbor je z izčrpnimi razpravami sodeloval pri snovanju in izvedbi projekta. Odbor so sestavljali Poul Erik Nielsen z Univerze v Aarhusu, Ian Wright in Mark Milner z Guardiana, Algirdas Lipstas z Inštituta za odprto družbo ter Sandra B. Hrvatin s Fakultete za družbene vede, ki je hkrati sodelavka Mirovnega inštituta. Projektno ekipo na Mirovnem inštitutu, ki je z entuziazmom razvila in vodila ta obširni regionalni raziskovalno-zagovorniški podvig, so sestavljali Brankica Petković, Sandra B. Hrvatin, Lenart J. Kučić, Olga Vuković, Søren Kloughart in Neva Nahtigal. Poročila, izdelana v okviru tega projekta, in trud, ki je bil potreben za njihovo pripravo in predstavitev, izvirajo iz prepričanja, da medijsko lastništvo vse bolj narekuje odnos medijev do javnega interesa in državljanskih pravic.
V Sloveniji smo v okviru projekta Media Watch že leta 2002 na podlagi analiz Sandre B. Hrvatin in Lenarta J. Kučića začeli opozarjati na nevarnost koncentracije medijskega lastništva in probleme s sprejemanjem in uresničevanjem učinkovitih zakonskih ukrepov za omejevanje medijskega lastništva in zagotavljanje medijskega pluralizma. Leta 2003 smo predlagali regionalni raziskovalni in zagovorniški projekt, ki bi v razpravo o tej temi in o morebitni potrebi po spremembi javnih politik na tem področju vključil več post-socialističnih evropskih držav. Projekt je bil odobren in ga je Mirovni inštitut v okviru Mreže za profesionalizacijo medijev v jugovzhodni Evropi (seenpm) vodil od julija 2003 do junija 2004.
V tej knjigi objavljamo v slovenskem jeziku regionalni pregled, ki smo ga pripravili na podlagi poročil iz vseh osemnajstih sodelujočih držav, poročilo o Sloveniji in sklepe in priporočila mednarodne konference, ki smo jo organizirali na koncu projekta. Namen regionalnega raziskovalno-zagovorniškega projekta je bil raziskati medijsko lastništvo v državah jugovzhodne Evrope in novih članicah Evropske unije iz srednje in vzhodne Evrope s poudarkom na zakonskih okvirih in mehanizmih izvajanja zakonskih določil, privatizaciji, lastniški strukturi osrednjih medijev in vplivu lastništva na pluralizem in neodvisnost medijev.
Osemnajst raziskovalcev iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Hrvaške, Češke republike, Madžarske, Estonije, Kosova, Latvije, Litve, Makedonije, Moldavije, Črne gore, Poljske, Romunije, Srbije, Slovaške in Slovenije je od oktobra 2003 do februarja 2004 zbiralo in analiziralo relevantne podatke.
Tako regionalni pregled in poročilo o Sloveniji, kakor druga poročila, objavljena na koncu raziskave, kažejo položaj na koncu leta 2003 in začetku leta 2004. Ker so medijski trgi v teh državah zelo dinamični in se lastniške strukture in število publikacij tako vsak dan spreminjajo, pa tudi ker se nenehno spreminja medijska zakonodaja, so nekateri podatki v teh poročilih v času objave že zastareli. A ne glede na to so v njih jasno razvidni vzorci, ki vladajo pri delovanju medijskih trgov, ravnanju regulatorjev in lastnikov medijev oziroma pri njihovemu vplivu na medijski pluralizem in neodvisnost. Regionalni projekt se je končal z objavo in distribucijo izsledkov raziskave na spletu (glej www.mirovni-institut.si/media_ownership) in v knjigi v angleškem jeziku Media Ownership and Its Impact on Media Independence and Pluralism in z organizacijo mednarodne konference v sodelovanju s Svetom Evrope 11. in 12. junija 2004 na Bledu (glej www.mirovni-institut.si/media_ownership/conference). Do konca leta 2004 pa v državah, ki so sodelovale v raziskavi, partnerske organizacije in sodelujoči raziskovalci objavljajo prevode izsledkov in organizirajo javne razprave.
Projekt so podprli Medijski program Inštituta za odprto družbo (Open Society Institute), fundacija Guardian in danski vladni program Fresta.
Izveden je bil v partnerstvu z medijskimi centri in inštituti, ki so člani Mreže za profesionalizacijo medijev v jugovzhodni Evropi, in nekaterimi univerzitetnimi oddelki in podružnicami Inštituta za odprto družbo v obravnavanih državah.
Projektni svetovalni odbor je z izčrpnimi razpravami sodeloval pri snovanju in izvedbi projekta. Odbor so sestavljali Poul Erik Nielsen z Univerze v Aarhusu, Ian Wright in Mark Milner z Guardiana, Algirdas Lipstas z Inštituta za odprto družbo ter Sandra B. Hrvatin s Fakultete za družbene vede, ki je hkrati sodelavka Mirovnega inštituta. Projektno ekipo na Mirovnem inštitutu, ki je z entuziazmom razvila in vodila ta obširni regionalni raziskovalno-zagovorniški podvig, so sestavljali Brankica Petković, Sandra B. Hrvatin, Lenart J. Kučić, Olga Vuković, Søren Kloughart in Neva Nahtigal. Poročila, izdelana v okviru tega projekta, in trud, ki je bil potreben za njihovo pripravo in predstavitev, izvirajo iz prepričanja, da medijsko lastništvo vse bolj narekuje odnos medijev do javnega interesa in državljanskih pravic.
nazaj