Homoseksualna ideologija sprevrača otroke Ali slovenskim otrokom preti spreobrnitev v homoseksualce? Soočili smo različna mnenja.

Civilna iniciativa in NSi v skrbeh zaradi »radikalno homoseksualne ideologije« v šolah

(Dnevnik, 26. 11. 2010, www.dnevnik.si/novice/..., naslov in podnaslov članka).

Burek sporoča, kje živimo Spodbujeni z iskrivo kritiko smo se še sami malo potrudili in odkrili celo doktorsko disertacijo na isto slastno temo, ki, obranjena na Univerzi v Novi Gorici, obsega kar 142 strani: »Predmet kot akter? Primer bureka v Sloveniji«. Da se ve, kje živimo. (Delo, 22. 1. 2011, »Pomen bureka za Slovenijo«)

Še pomnite, ko je vrela kri? Čeprav je od shoda Dolenjcev, ki so se uprli družini Strojan, minilo že skoraj pet let, ljubljansko okrožno sodišče še vedno išče resnico o tem, kaj se je pravzaprav dogajalo na barikadi, ki so jo postavili domačini, ko so izvedeli, da se Romi iz postojnskega nastanitvenega centra vračajo v njihov kraj. Takrat je vrela kri, bilo je tudi nasilje. Znana je fotografija krvavega domačina, ki steguje roke proti kordonu policistov. (Slovenske novice, 25. 3. 2011, stran 6, »Ne spomni se Ambrusa, ker je spil preveč piva«)

Odpadne kovine so omamile družino Strojan Strojanovim dišijo odpadne kovine (Slovenske novice, 30. 3. 2011, stran 10, naslov članka)

En državni uradnik je enako sedem opic v ZOO Državni uradnik Pertinač nas stane sedem opic (Finance, 22. 3. 2011, stran 32, naslov članka)

Žensko reši to, da dobro kuha Pri petdesetih, ko ženska ne zanima moškega kaj prida kot seksualni objekt, je bistveno, da dobro kuha. (Ona, 7. 12. 2010, stran 19, »Kdor ne zaklene čustev, plača«)

Nikoli zadovoljne ženske Strokovnjaki že nekaj časa opozarjajo, da moški doživljajo krizo zaradi pomanjkanja pohval. Naj naredijo karkoli, ne morejo zadovoljiti žensk, ki menda svoje želje spreminjajo hitreje kot dolžino kril. Najprej so bili mači, potem zdaleč preveč pomehkuženi, nato osamljeni volkovi, vzdržneži in naskakovalci – pa je bilo vse narobe. Mači so bili pregrobi, mehkužci premehki, osamljeni volkovi preveč nedostopni, skratka, nobena njihova vloga ni bila ženskam všeč in moški očitno ne vedo, kako ustreči. Ali pa so one preveč muhaste in ne vedo dobro, kaj sploh hočejo? (Ona, 7. 12. 2010, stran 66, »Ne skoparite s pohvalami«)

Čudaška pevka Izstopa tudi drugače. Njen osebni slog je težko opredeliti, nenehno se spreminja, morda mu je skupno le to, da ga povprečni Zemljan označi za čudaškega. (Reporter, 14. 3. 2011, stran 85, »Lady Gaga: Bizarna dama iz New Yorka«)

»Šokantno – grozno« pismo bralca objavljeno kar dvakrat Šokirala me je novica, da homoseksualni aktivisti v osnovnih in srednjih šolah propagirajo tako iztirjenost, in to pod krinko »otrokovih« pravic. Človeku se samodejno zastavlja vprašanje: kdo je tem homoseksualnim aktivistom dovolil vstop v naše šole? Morda minister za šolstvo? To je nekaj tako šokantno groznega, da človeku zastane dih. Pomislimo, kako nekaj šokantno – groznega je to, da si kdo drzne otroke – ta najbolj nedolžna in zaupljiva bitja, ki jim oči kar žarijo od sreče, da imajo ljubeče starše – mamo in očeta, ki jih neizmerno ljubita, onečastiti in onečastiti morda za vse življenje. /…/ Nad takim zlohotnim izrabljanjem otrokovih pravic bi se upravičeno morali zgroziti vsi starši, ki ljubijo svoje otroke, saj take zlorabe otrokovih pravic res ni mogoče mirno gledati. Nihče namreč nima pravice pod krinko otrokovih pravic onečastiti in onesrečiti prav te. Propagandisti homoseksualne iztirjenosti bi si verjetno za svoje početje zaslužili sodno obravnavo; nihče nima pravice moralno izpriditi in onesrečiti naših otrok! (Reporter, 13. 12. 2010, stran 58, »Pod krinko otrokovih pravic«, objavljeno v rubriki Pisma in odgovori, in Demokracija, 16. 12. 2010, stran 72, »Pod krinko otrokovih pravic«, objavljeno v rubriki Popravki, odzivi in mnenja)

Diplomska naloga o bureku kvari »diskurz« slovenske akademske elite Kandidatka v nalogi razlaga o družbenih pomenih bureka in želi v nekaj primerih dokazati, kako lahko tudi burek nosi v družbenem »diskurzu« nacionalistično noto, usmerjeno proti pripadnikom narodov nekdanje Jugoslavije. /…/ Že ob samem naslovu diplomske naloge se postavlja vprašanje, ali so lahko burek in njegovi »različni pomeni« tematika diplomske naloge, ki bi po definiciji zahtevala poglobljeno akademsko delo. (Reporter, 24. 1. 2011, stran 14, »Burek in slovenska akademska elita«)

Močne izjave o močnih ženskah: kontra feminizmu Skrajno feminističen način iskanja lastne moči, ki zanika ženstvenost, ženski ne more prinesti trajne radosti, še manj sreče v partnerskem odnosu. /…/ Močna ženska ni tista, ki kot cestni valjar neusmiljeno povozi svoje nasprotnike s svojim razumom, niti tista, ki z začasnimi čari zunanje lepote obvladuje ali manipulira »močne« moške. /…/ Moč ženske je v njeni naravni lepoti in lastni resnici, ki jo živi, in ženska, ki pogumno hodi po poti svoje resnice, je lepa, tudi ko življenjska jesen prikliče gube na njen obraz. /…/ Močne ženske utelešajo uravnotežen ženski princip in s svojo prisotnostjo hranijo in podpirajo vse življenje. Vedo namreč, da so poklicane, da polno živijo svojo žensko moč, ker to vrača svetost in dostojanstvo vsem živim bitjem. (Naša žena, marec 2011, stran 18 in 19, »Moč in dostojanstvo žensk«)

Kdo se lahko prilagodi nemški družbi? Pravijo, da se Nemčija že uspešno postavlja po robu gospodarski krizi. To je dobra novica, vendar bitka še ni dobljena. Bo skromna gospodarska rast vzdržala, se povečala? Prav zato je bilo morda treba s prstom pokazati na priseljence. /…/ Predvsem muslimani so menda preveč neumni, da bi se prilagodili nemški družbi. (7 dni, 3. 11. 2010, stran 7, »Je multikulti res fuč?«)

Moteč pes in navlaka na njeni zemlji Nekaj deset metrov stran ob cesti je stala ženska z dojenčkom v naročju. /…/ Enainpetdesetletna Elka Hudorovac me je očitno zamenjala za kakšnega občinskega veljaka, ki si skrbno beleži vse, kar bi Romi potrebovali. Ko stopim na njeno zemljo, se najprej prepričam, ali je pes, ki je lajal, kot bi ga iz kože dajali, dobro privezan, da se mi ne bi zgodilo enako kot snemalcu komercialne televizije pred dnevi, ko je kužka nič hudega sluteč snemal, ta pa ni bil nič kaj navdušen nad tem in mu je zaril zobe v kožo. /…/ V okolici njenega domovanja je bilo, kot bi treščila bomba, povsod navlaka. (Delo, 28. 3. 2011, stran 25, »Med Romi v Žabjaku«)

»Poslovenjeni« Romi si (morda) kot »civili« želijo kopalnico »Ko je otrok nagajiv, mu obljubim, da bo dobil kopalnico, potem je ves dan mir,« pravi Novak. Morda je to res, morda tudi ne, zagotovo pa te besede izražajo veliko željo po nečem, kar je za večino slovenskih državljanov samoumevno, za tamkajšnje Rome pa nekaj, s čimer bi se lahko poistovetili s »civili«. /…/ So se pa nekateri Romi, ki so se tu naselili že v 60. letih prejšnjega stoletja, kar malce »poslovenili«. Nekateri imajo namreč, tako, na pogled, kar lepo urejene hiše. Drugi, in ti so v večini, pa tolčejo bedo. (Nedelo, 20. 3. 2011, stran 8, »Romi v Dobruški gmajni: Če otrok nagaja mu obljubi kopalnico«)

Kokainska vlada Ali vlado poganja kokain? (Demokracija, 9. 12. 2010, stran 12, naslov članka)

Izbrisani so (postali) »izbrisani« Število »izbrisanih« je manjše! (Demokracija, 24. 2. 2011, stran 9, naslov članka)

Psi krivi za vse Primer bulmastifov kaže, da v Sloveniji pravna država ne deluje oziroma deluje samo za ljudi, ki imajo vpliv in denar. (Demokracija, 16. 12. 2010, stran 9, »V posmeh pravni državi«)

Obeta se nam pornografska verska zakonodaja Čeprav NSi in druge opozicijske stranke že nekaj časa opozarjajo na sporno delovanje direktorja vladnega urada za verske skupnosti Aleša Guliča, »satanovega brata« in nekdanjega poslanca LDS, je slednji v zadnjem času zbudil pozornost z obiskom pornografskega sejma v Celju. /…/ Očitno Gulič na takih dogodkih dobiva navdih za prenovo verske zakonodaje, pri tem pa pričakuje, da ga bodo predstavniki verskih skupnosti jemali resno. (Demokracija, 16. 12. 2010, stran 25, »Aleš Gulič v objemu erotičnih zvezd«)

Tudi Rom je človek Tako je poslanstvo Cerkve in vsakega kristjana sprejeti in živeti s človekom – Romom. Ni dovolj delati za Rome, ampak delati z Romi. (Družina, april 2011, stran 13, »Živeti in delati z Romi«)

Prišleki? Da. Afričani? Ne. Prebivalci so navajeni prišlekov, a se zdaj bojijo, da bo začelo prihajati preveč Afričanov, ki si v Evropi obetajo boljše življenje. (Nedeljski dnevnik, 10. 4. 2011, stran 22, »Življenje na Lampedusi je drago«)

Mešan otrok On je bil otrok mešanih staršev – oče iz Bosne, mama Slovenka. (Jana, 14. 12. 2010, stran 5, »Otroci so najina edina sreča«)

Zakon o RTV v svinjaku Pa še nagradno vprašanje: naslednjo nedeljo bomo na referendumu odločali o Zakonu o RTV, lahko na kratko, recimo v dveh stavkih, opišete za kaj se gre, v čem je štos? /…/ Kako lahko damo tako strokovno vprašanje, kot je medijski zakon, na tržnico? Ali, bolje rečeno, v svinjak, kjer so korita polna biserov, ampak prašič je kljub vsemu lačen in besen? (Jana, 30. 11. 2010, stran 3, »Novinarji in druge svinje«)

Poslanci preveč »kofetkajo« Črnogorski poslanci več v kavarnah po Strasbourgu kot v Svetu Evrope (Večer, 31. 1. 2011, stran 6, podnaslov članka »Čez mejo na račun davkoplačevalcev«)

Pošljimo poslance na testiranja Sploh pa, zakaj samo testiranje za droge? Zakaj ne bi poslanci pred vsakim glasovanjem opravili alkotesta? Zakaj jim ne bi merili inteligenčnega kvocienta in preverjali njihove splošne razgledanosti, še bolj pa bi bil dobrodošel kakšen test iz racionalnega dojemanja resničnosti. Vzemimo za primer politika, ki verjame, da ga preganjajo pošasti iz preteklosti, proti njemu osebno naj bi se spletla velika mednarodna zarota. Morda bi potem takšen funkcionar težje delal v politiki ali pa bi imel za svoje delo manjšo legitimnost. (Mladina, 11. 3. 2011, stran 10, »Funkcionarji na teste za droge«)

Premetavanje izbrisanih No, resnici na ljubo problem izbrisanih še zdaleč ni rešen, premetavanje številk, ki ga zdaj izvaja SDS, pa tudi ne bo prispevalo k rešitvi najhujše kršitve človekovih pravic po osamosvojitvi. (Mladina, 18. 2. 2011, stran 6, »Prazne številke«)