Ekskrementi
Drobni medijski iztrebki
Priseljenci so nekvalificirani delavci - Eno izmed poročil iz Bruslja ugotavlja, da bi se priseljevanje spričo starajočega se evropskega prebivalstva moralo povečevati in ne zmanjševati. Ko bodo gospodarstva namreč spet okrevala, bo povsod ponovno primanjkovalo nekvalificiranih delavcev. (Tuji delavci niso več dobrodošli, Večer, 17. marec 2009, str. 13)
Irini odpadniki so hladokrvni psihopatski morilci - V Irinih vrstah so bili vedno ljudje, ki se ne bodo nikoli sprijaznili z ničemer drugim kot z združitvijo irskega otoka. Med temi so vedno bili nasilni republikanci, ki jih niso zanimala pogajanja s »sovražniki«. Zato so se odcepili od Ire in ustanovili skupine, kot sta Resnična Ira, ki je prevzela odgovornost za uboj dveh vojakov, in Stalna Ira, ki je prevzela odgovornost za uboj policista. S temi umori so Irini odpadniki potrdili, da so hladokrvni psihopatski morilci. (Severna Irska – morilci so psihopati, Dnevnik, 19. marec 2009, str. 7)
Samozavestni in zavistni Hrvati želijo (slovensko) mlakužo - Kaj zdaj? Hrvatom ni treba veliko. Oni so tam, kjer so. V podzavesti jih sicer grize neka potlačena zavist zaradi slovenskega vstopa v Unijo, schengen in evro. In sami silijo v isto (ne)srečo. Imajo polovico zaliva, imajo celo delček sečoveljskih solin, ki ga nikoli niso imeli. Ribarijo lahko tam, kjer jih ribolov in lov nista nikoli zanimala, saj so se že ničkolikokrat zmrdovali nad tem morjem z muljastim dnom. Oni imajo milijone metrov drugačnega, bistveno bolj modrega morja. Šalili so se zaradi peščice sardel in lignjev, ki jih je mogoče ujeti v tej morju podobni mlakuži. (Hrvaška čez vse, Delo, 21. januar 2009, str. 5).
Lažnivi mediji o »recesiji« - Drugi razlog pa je v tem, da so se mediji pridružili klubu lažnivcev. To še posebej velja za televizijo in radio, ki živita od hitrega sporočanja novic. Tako za bralce Večera ekskluzivno objavljam nekaj besed iz skrivnega slovarja, ki je trenutno v uporabi na nekaterih naših televizijah in radijskih postajah. (Pretiravanje ali laž?, Večer, 9. februar 2009, str. 8)
Za etnično čistejši imidž romskih glasbenikov - Če pogledamo samo odzive po Emi 2009 in preučimo izkrivljene črte, ki se na novo izrisujejo na tukajšnjem nacionalnem karakterju, smo lahko samo globoko pretreseni. Neizmerne doze ksenofobije iz vseh strani, ki so se sprostile ob zmagi hrvaške pevke in menda uspešnega skladatelja iz sosedstva, so spet razkrile vso zadrtost ozkega podalpskega kota. Absurdno je, da so nam tudi vsi slovenski Romi zamerili, ker vnovič niso poslali njihovega benda na evrovizijske glasbene poljane. Pa so jim bili menda že lani tako blizu. In letos so si za etnično čistejši imidž pripojili še rasno svetlolasko s čistim gorenjskim pedigrejem. (Slovenci & prihodnost, Večer, 4. februar 2009, str. 5)
Strah pred agresivnimi muslimanskimi elitami - Vprašanje: Zadnje mesece javnost ponovno razburja gradnja džamije v Ljubljani. Kako Cerkev gleda na te razplete in napoved referendumskega odločanja o tem vprašanju? Odgovor: Govorim lahko samo v svojem imenu, saj v Cerkvi nismo imeli debate o tej temi tako, da bi se enotno opredelili glede tega vprašanja. Mislim, da gre za bolj za neko vprašanje kulture, tradicije in estetike. Marsikdo se težko sprijazni s tem, da bo sredi Ljubljane stal minaret, ki ga doslej ni bilo in ga dosedanji videz mesta ne vključuje. Vprašanje je tudi sodobno dogajanje na svetu. Nikjer nisem zasledil, da bi muslimanom kdor koli oporekal pravico do prostora, kjer se zbirajo in molijo. A džamija ni nekaj enakega kot cerkev. To je kulturni center, ki je ponavadi razmeroma zaprt za javnost. In glede na izkušnje na zahodu ( v Nemčiji in na Nizozemskem) so v takih centrih nastajali neki centri militantnega islamizma, ki so ga potem skušali omejiti. Mislim, da je strah navzoč predvsem v tem smislu – da bi se ustvarjale neke elite, ki bi agresivno nastopale s svojimi zahtevami in pravicami, ki niso v skladu z zahodno kulturo. (»Tradicionalna vernost je danes v krizi«, Delo, Petkov pogovor, 20. marec 2009, str. 9)
Vzvišen balkanski odnos do Nobelovega nagrajenca za mir - Prejšnji teden je Stipe Mesić znova presenetil z izjavo za TV Slovenija, da Hrvaška lahko na poti v Evropsko unijo čaka, kolikor je treba. Z mislijo, da država ne potrebuje »uslug politikov splošne prakse«, je potrdil sloves človeka, ki je po miselnem in vedenjskem vzorcu daleč stran od evropskega pričakovanja in manir predsednika države kandidatke. Ni pomembno, ali je hotel pokazati, da si Hrvaška kot nekakšna regionalna sila ali on sam lahko privošči vzvišen balkanski odnos do Nobelovega nagrajenca za mir, ali pa mu je ušlo nekaj, kar bi glava državnika ne smela dovoliti. (»Mediacija, in mirna Bosna!«, Delo, 28. marec 2009, str. 5)
Nigerijec pobesnel - Kulturni šok ob prihodu v drugo okolje na različne ljudi različno deluje. To so spoznali tudi železničarji, ki so pred dnevi opravljali svojo vsakdanjo službo. (Demokracija, 12. februar 2009, str. 65)
Preštejmo se - Se Slovenci, predvsem pa katoličani, odrekajo svoji poti v prihodnost? Nam je že čisto vseeno, kaj bo jutri? Preštejmo se, vsaj ob jubilejih! (Reporter, 16. februar 2009, str, 11)
Svoboda tiska, Slovenija in afriške države - Slovenija je v krogu srednjeevropskih držav edina, ki ne pozna svobode tiska.[...] Svobode tiska ne poznajo nekatere afriške države, vendar je pri njih že v temelju vse narobe, da se s posledico tega nihče ne ukvarja. Država, ki premore najvišjo stopnjo inficiranosti z virusom HIV, ne more odločati o kriterijih, kakšna je pri njej svoboda tiskane besede. (Reporter, 5. januar 2009, str, 11)
Previsoko za novinarja – Vprašanje: V odloku je omenjena višina minareta štirideset metrov. Mnoge, ki ne nasprotujejo niti gradnji centra, niti minaretu, moti možna višina minareta, enaka višini petnajstnadstropne stolpnice. Zakaj je mestni svet določil tako visoko možno gradnjo? (Vprašanje novinarja v intervjuju z Mihaelom Jarcem, Reporter, 15. december 2008, str, 32)
Pravi problem v romski skupnosti - Dejansko je problem v sami romski skupnosti in v vrednotah, ki v njej prevladuejo. Slabe stanovanjske razmere pri mnogih, nezaposlenost kot pravilo, neizobraženost, revščina, pogostost kaznivih dejanj, niso razlog za njihov slab položaj, temveč posledica. Posledica nepripravljenosti integracije v družbo, ki se prenaša kot nekakšna dedna bolezen iz roda v rod. (Reporter, 5. januar 2009, str. 25)
Zakaj islam ni »le« religija - Za dvomljivce pa še kratek odgovor na vprašanje v naslovu: Če bi bil islam zares samo vera, potem bi obe stolpnici Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku še danes stali. (Demokracija, 29. januar 2009, str. 11)
Neprimerne zahteve in izdajalska vlada - Zahteve ljudi, ki so nasprotovali osamosvojitvi, zavestno špekulirali in niso sprejeli slovenskega državljanstva, so neprimerne in neutemeljene, vladna koalicija pa dela za druge, ne pa za blaginjo slovenske države. (Demokracija, 5. marec 2009, str. 9)
»Prebrisani« - Zločince varujejo, osamosvojitelje preganjajo, to je slovenski paradoks, ki ga nadaljuje sedanji politični vrh. Prva pri tem je notranja ministrica Katarina Kresal s svojimi »prebrisanimi«. (Demokracija, 19. marec 2009, str. 81)
Kolaboracija z nacizmom upravičena zaradi predpriprav na samoobrambo - Zgled pobojev iz leta enainštirideset [...] in stalni glasovi iz »hoste«, da bodo izvedli revolucijo, takoj ko pridejo na oblast, pač niso pustili veliko maneverskega prostora tistim, ki jim komunizem ni bil všeč. Že svojci dotedanjih žrtev so lahko predvidevali, kaj jih čaka ob zmagi revolucije. Zaradi tega so skušali vzpostaviti oboroženo silo, s katero se bodo branili tedaj, ko bo nemški rajh propadel [...]. (Demokracija, 12. marec 2009, str. 47)
Koga ne bi imeli za soseda? - Štirje top odgovori: 1. kriminalca, 2. razgrajača, 3. Roma, 4. tujca. (Družinski dvoboj, kviz, TV3, 1. maj 2009)
Irini odpadniki so hladokrvni psihopatski morilci - V Irinih vrstah so bili vedno ljudje, ki se ne bodo nikoli sprijaznili z ničemer drugim kot z združitvijo irskega otoka. Med temi so vedno bili nasilni republikanci, ki jih niso zanimala pogajanja s »sovražniki«. Zato so se odcepili od Ire in ustanovili skupine, kot sta Resnična Ira, ki je prevzela odgovornost za uboj dveh vojakov, in Stalna Ira, ki je prevzela odgovornost za uboj policista. S temi umori so Irini odpadniki potrdili, da so hladokrvni psihopatski morilci. (Severna Irska – morilci so psihopati, Dnevnik, 19. marec 2009, str. 7)
Samozavestni in zavistni Hrvati želijo (slovensko) mlakužo - Kaj zdaj? Hrvatom ni treba veliko. Oni so tam, kjer so. V podzavesti jih sicer grize neka potlačena zavist zaradi slovenskega vstopa v Unijo, schengen in evro. In sami silijo v isto (ne)srečo. Imajo polovico zaliva, imajo celo delček sečoveljskih solin, ki ga nikoli niso imeli. Ribarijo lahko tam, kjer jih ribolov in lov nista nikoli zanimala, saj so se že ničkolikokrat zmrdovali nad tem morjem z muljastim dnom. Oni imajo milijone metrov drugačnega, bistveno bolj modrega morja. Šalili so se zaradi peščice sardel in lignjev, ki jih je mogoče ujeti v tej morju podobni mlakuži. (Hrvaška čez vse, Delo, 21. januar 2009, str. 5).
Lažnivi mediji o »recesiji« - Drugi razlog pa je v tem, da so se mediji pridružili klubu lažnivcev. To še posebej velja za televizijo in radio, ki živita od hitrega sporočanja novic. Tako za bralce Večera ekskluzivno objavljam nekaj besed iz skrivnega slovarja, ki je trenutno v uporabi na nekaterih naših televizijah in radijskih postajah. (Pretiravanje ali laž?, Večer, 9. februar 2009, str. 8)
Za etnično čistejši imidž romskih glasbenikov - Če pogledamo samo odzive po Emi 2009 in preučimo izkrivljene črte, ki se na novo izrisujejo na tukajšnjem nacionalnem karakterju, smo lahko samo globoko pretreseni. Neizmerne doze ksenofobije iz vseh strani, ki so se sprostile ob zmagi hrvaške pevke in menda uspešnega skladatelja iz sosedstva, so spet razkrile vso zadrtost ozkega podalpskega kota. Absurdno je, da so nam tudi vsi slovenski Romi zamerili, ker vnovič niso poslali njihovega benda na evrovizijske glasbene poljane. Pa so jim bili menda že lani tako blizu. In letos so si za etnično čistejši imidž pripojili še rasno svetlolasko s čistim gorenjskim pedigrejem. (Slovenci & prihodnost, Večer, 4. februar 2009, str. 5)
Strah pred agresivnimi muslimanskimi elitami - Vprašanje: Zadnje mesece javnost ponovno razburja gradnja džamije v Ljubljani. Kako Cerkev gleda na te razplete in napoved referendumskega odločanja o tem vprašanju? Odgovor: Govorim lahko samo v svojem imenu, saj v Cerkvi nismo imeli debate o tej temi tako, da bi se enotno opredelili glede tega vprašanja. Mislim, da gre za bolj za neko vprašanje kulture, tradicije in estetike. Marsikdo se težko sprijazni s tem, da bo sredi Ljubljane stal minaret, ki ga doslej ni bilo in ga dosedanji videz mesta ne vključuje. Vprašanje je tudi sodobno dogajanje na svetu. Nikjer nisem zasledil, da bi muslimanom kdor koli oporekal pravico do prostora, kjer se zbirajo in molijo. A džamija ni nekaj enakega kot cerkev. To je kulturni center, ki je ponavadi razmeroma zaprt za javnost. In glede na izkušnje na zahodu ( v Nemčiji in na Nizozemskem) so v takih centrih nastajali neki centri militantnega islamizma, ki so ga potem skušali omejiti. Mislim, da je strah navzoč predvsem v tem smislu – da bi se ustvarjale neke elite, ki bi agresivno nastopale s svojimi zahtevami in pravicami, ki niso v skladu z zahodno kulturo. (»Tradicionalna vernost je danes v krizi«, Delo, Petkov pogovor, 20. marec 2009, str. 9)
Vzvišen balkanski odnos do Nobelovega nagrajenca za mir - Prejšnji teden je Stipe Mesić znova presenetil z izjavo za TV Slovenija, da Hrvaška lahko na poti v Evropsko unijo čaka, kolikor je treba. Z mislijo, da država ne potrebuje »uslug politikov splošne prakse«, je potrdil sloves človeka, ki je po miselnem in vedenjskem vzorcu daleč stran od evropskega pričakovanja in manir predsednika države kandidatke. Ni pomembno, ali je hotel pokazati, da si Hrvaška kot nekakšna regionalna sila ali on sam lahko privošči vzvišen balkanski odnos do Nobelovega nagrajenca za mir, ali pa mu je ušlo nekaj, kar bi glava državnika ne smela dovoliti. (»Mediacija, in mirna Bosna!«, Delo, 28. marec 2009, str. 5)
Nigerijec pobesnel - Kulturni šok ob prihodu v drugo okolje na različne ljudi različno deluje. To so spoznali tudi železničarji, ki so pred dnevi opravljali svojo vsakdanjo službo. (Demokracija, 12. februar 2009, str. 65)
Preštejmo se - Se Slovenci, predvsem pa katoličani, odrekajo svoji poti v prihodnost? Nam je že čisto vseeno, kaj bo jutri? Preštejmo se, vsaj ob jubilejih! (Reporter, 16. februar 2009, str, 11)
Svoboda tiska, Slovenija in afriške države - Slovenija je v krogu srednjeevropskih držav edina, ki ne pozna svobode tiska.[...] Svobode tiska ne poznajo nekatere afriške države, vendar je pri njih že v temelju vse narobe, da se s posledico tega nihče ne ukvarja. Država, ki premore najvišjo stopnjo inficiranosti z virusom HIV, ne more odločati o kriterijih, kakšna je pri njej svoboda tiskane besede. (Reporter, 5. januar 2009, str, 11)
Previsoko za novinarja – Vprašanje: V odloku je omenjena višina minareta štirideset metrov. Mnoge, ki ne nasprotujejo niti gradnji centra, niti minaretu, moti možna višina minareta, enaka višini petnajstnadstropne stolpnice. Zakaj je mestni svet določil tako visoko možno gradnjo? (Vprašanje novinarja v intervjuju z Mihaelom Jarcem, Reporter, 15. december 2008, str, 32)
Pravi problem v romski skupnosti - Dejansko je problem v sami romski skupnosti in v vrednotah, ki v njej prevladuejo. Slabe stanovanjske razmere pri mnogih, nezaposlenost kot pravilo, neizobraženost, revščina, pogostost kaznivih dejanj, niso razlog za njihov slab položaj, temveč posledica. Posledica nepripravljenosti integracije v družbo, ki se prenaša kot nekakšna dedna bolezen iz roda v rod. (Reporter, 5. januar 2009, str. 25)
Zakaj islam ni »le« religija - Za dvomljivce pa še kratek odgovor na vprašanje v naslovu: Če bi bil islam zares samo vera, potem bi obe stolpnici Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku še danes stali. (Demokracija, 29. januar 2009, str. 11)
Neprimerne zahteve in izdajalska vlada - Zahteve ljudi, ki so nasprotovali osamosvojitvi, zavestno špekulirali in niso sprejeli slovenskega državljanstva, so neprimerne in neutemeljene, vladna koalicija pa dela za druge, ne pa za blaginjo slovenske države. (Demokracija, 5. marec 2009, str. 9)
»Prebrisani« - Zločince varujejo, osamosvojitelje preganjajo, to je slovenski paradoks, ki ga nadaljuje sedanji politični vrh. Prva pri tem je notranja ministrica Katarina Kresal s svojimi »prebrisanimi«. (Demokracija, 19. marec 2009, str. 81)
Kolaboracija z nacizmom upravičena zaradi predpriprav na samoobrambo - Zgled pobojev iz leta enainštirideset [...] in stalni glasovi iz »hoste«, da bodo izvedli revolucijo, takoj ko pridejo na oblast, pač niso pustili veliko maneverskega prostora tistim, ki jim komunizem ni bil všeč. Že svojci dotedanjih žrtev so lahko predvidevali, kaj jih čaka ob zmagi revolucije. Zaradi tega so skušali vzpostaviti oboroženo silo, s katero se bodo branili tedaj, ko bo nemški rajh propadel [...]. (Demokracija, 12. marec 2009, str. 47)
Koga ne bi imeli za soseda? - Štirje top odgovori: 1. kriminalca, 2. razgrajača, 3. Roma, 4. tujca. (Družinski dvoboj, kviz, TV3, 1. maj 2009)
nazaj