Raba medijev med študenti[1]
Raziskava med študentkami in študenti prvih letnikov slovenskih univerz
|
Spremljanje radijskih in televizijskih dnevnoinformativnih oddaj, dnevnih časopisov in sodobnih virov informacij je za vsako demokratično družbo izjemnega pomena, saj samo dobro obveščen državljan lahko odloča o vseh zadevah, ki vplivajo na njegovo življenje in življenja sodržavljanov. Kljub dejstvu, da so sodobni mediji uspešno vdrli v zasebno življenje in si prilastili javne prostore, raziskovalci ugotavljajo, da prihaja do sprememb v obnašanju ljudi in da je vse več znakov, ki kažejo, da se zmanjšuje povpraševanje javnosti po informativnih vsebinah, kar se kaže v manjši gledanosti televizijskih dnevnoinformativnih oddaj in nižjih nakladah dnevnih časopisov. V 90. letih je veljalo, da je to posledica uveljavljanja interneta in svetovnega spleta, vendar vse bolj kaže, da gre za globlje premike v družbi in da predvsem mladi, ki kažejo najmanj interesa za uporabo klasičnih informativnih medijev, svetovni splet uporabljajo za vse kaj drugega kot za iskanje dnevnih novic.
Ker v slovenskem medijskem prostoru ni stalnih raziskav, ki bi se ukvarjale prav s tem problemom, sem moral poseči po tuji literaturi, predvsem ameriški, saj tam raziskovalci veliko časa namenijo prav rabi novih tehnologij in njihovemu vplivu na klasične medije.[2] Odnosa študentske populacije do dnevnih dogodkov se je resno lotil ameriški profesor in raziskovalec David T. Z. Mindich[3], ko je na svojih predavanjih ugotavljal, da študentje nimajo interesa za spremljanje dnevnega dogajanja. Upadanje zanimanja za novice – Mindich ugotavlja, da gre za proces, ki je v Združenih državah Amerike opazen štiri desetletja – je ustvarilo dve generaciji mlajših odraslih, ki imajo le bežno znanje o družbi, v kateri živijo.
Njegove ugotovitve so bile neposreden povod, da sem se sam lotil podobne raziskave na naših univerzah, s katero sem hotel ugotoviti, koliko študentje spremljajo dnevne novice, katere medije najpogosteje uporabljajo ter koliko in s kakšnim namenom uporabljajo internet. K temu sem dodal nekaj vprašanj, ki naj bi pokazala vsaj minimalno poznavanje nekaterih ustanov in posameznikov iz političnega življenja v državi.[4] Kot izhodišče za vprašalnik sem uporabil vprašalnik, ki ga je pripravil Mindich, saj sem želel, da bi bil vsaj del vprašanj primerljiv, hkrati pa sem vprašanja prilagodil našim razmeram.[5] Vprašalnik je imel petnajst vprašanj, pet vprašanj je bilo zaprtih in pri njih so anketiranci izbirali med ponujenimi možnostmi, deset vprašanj pa je bilo odprtih.
S pomočjo ankete sem želel dobiti odgovore na naslednja vprašanja:
Pri izpolnjevanju vprašalnika so sodelovale študentke in študenti prvih letnikov devetih fakultet treh slovenskih univerz.[6] Sodelovalo je 904 anketirancev, od tega je bilo 25 vprašalnikov (2,8 odstotka) vrnjenih praznih. Od skupnega števila sodelujočih jih 676 (ali 74,8 odstotka) obiskuje Univerzo v Ljubljani, 165 (ali 18,3 odstotka) Univerzo v Mariboru in 62 (ali 6,9 odstotka) Univerzo na Primorskem v Kopru. V naključnem vzorcu je bilo 492 študentk (ali 54,4 odstotka) in 387 (42,8 odstotka) študentov.[7]
Kar četrtina vprašanih (25,8 odstotka) je napisala, da novice spremljajo vsak dan, medtem ko 32,6 odstotka, da novice spremljajo trikrat do petkrat na teden, kar pomeni, da kar 58,4 odstotka vprašanih redno spremlja dnevne novice. Enkrat do dvakrat na teden poseže po novicah 28,9 odstotka vprašanih, manj kot enkrat na teden pa slaba desetina (9,9 odstotka) vprašanih. Le 2,5 odstotka vprašanih je povedalo, da novic ne spremljajo. Med tistimi, ki novice spremljajo vsak dan, so študentke in študentje enakovredno zastopani (študentke – 26,0 odstotkov in študentje – 26,1 odstotka). Razlika je opazna v naslednjih dveh skupinah, saj 36,2 odstotka študentk pravi, da novice spremljajo trikrat do petkrat na teden, med študenti pa je takih le 28,4 odstotka. Med tistimi, ki novice spremljajo enkrat ali dvakrat na teden, je več študentov (31,0 odstotkov) kot študentk (26,2 odstotka).
Graf 1: Spremljanje novic, delež (N = 904).
Med dnevnimi časopisi se je najbolje odrezalo Delo, po katerem poseže 32,6 odstotka vprašanih.[8] Na drugem mestu je Dnevnik s 15,4 odstotka, na tretjem Slovenske novice, po katerih poseže 14,4 odstotka vprašanih, in na četrtem Večer, za katerega se je odločilo 10,6 odstotka vprašanih. Na peto mesto so se uvrstile Primorske novice, ki jih spremlja 3,2 odstotka vprašanih. Po drugih dnevnih časopisih jih poseže 1,5 odstotka, kar 28,9 vprašanih pa je pustilo to rubriko prazno in na podlagi tega lahko sklepam, da dobra četrtina prebivalcev ne spremlja niti enega dnevnega časopisa; med njimi je več študentov (34,9 odstotka) kot študentk (23,6 odstotka). Po Delu, Dnevniku in Večeru poseže več študentk kot študentov. Med študenti pa so bolj priljubljene Slovenske novice ter Finance, Ekipa in Direkt, ki pa imajo v anketirani populaciji zanemarljivo majhno število bralcev.
Podrobnejša analiza pokaže, da je Delo najbolj priljubljeno med ljubljanskimi študenti, saj je tu 27,2 odstotka njegovih bralcev (Maribor – 3,4 odstotka, Koper – 2,0 odstotka). Enaka ugotovitev velja za Dnevnik (Ljubljana – 13,8 odstotka, Maribor – 0,2 odstotka, Koper – 1,3 odstotka) in Slovenske novice (Ljubljana – 11,4 odstotka, Maribor – 2,5 odstotka, Koper – 0,4 odstotka). Večer ima v skladu s pričakovanji največ bralcev v Mariboru, kjer je kar 9,1 odstotka njegovih bralcev (Ljubljana – 1,1 odstotka, Koper – 0,3 odstotka), za Primorske novice pa velja, da niso imele niti enega bralca med mariborskimi anketiranci in skoraj enako število bralcev med ljubljanskimi in koprskimi študenti (Ljubljana – 1,5 odstotka, Koper – 1,7 odstotka).
Graf 2: Spremljanje dnevnih časopisov, delež (N = 904).
Mladina je na vrhu lestvice najbolj branih tednikov in je edina presegla mejo desetih odstotkov. Po njej poseže 12,9 odstotka vprašanih, po Žurnalu 3,9 odstotka in po Magu 2,3 odstotka. Za Dobro jutro in Demokracijo pa se odloča manj kot odstotek vprašanih. Vsi drugi tedniki skupaj dosežejo 20,9 odstotka. Po tednikih ne poseže kar dobre tri petine anketirane študentske populacije (63,2 odstotka), ki je pustila to rubriko prazno, med njimi je več študentov (66,7 odstotka) kot študentk (60,0 odstotkov). Po vseh naštetih tednikih pogosteje posegajo študentke kot študenti.
Graf 3: Spremljanje tednikov, delež (N = 904).
Med radijskimi postajami je konkurenca veliko večja kot med nacionalnimi dnevniki in tedniki, in ker so v vzorcu zajete ljubljanska, mariborska in primorska univerza – to so regije, kjer je slišnih največ radijskih postaj –, so anketiranci vpisali kar 13 radijskih postaj oziroma programov; upošteval sem samo tiste, ki so imeli več kot 10 vpisov. Največ anketiranih – 18,3 odstotka – se je odločilo za različne programe, ki sem jih uvrstil v skupino drugo. Najbolj poslušana radijska postaja je Radio Slovenija, ki ga posluša 14,5 odstotka anketiranih, pri čemer je 11,2 odstotka študentov zapisalo, da poslušajo Val 202, preostalih 3,3 odstotka pa je zapisalo Radio Slovenija, brez natančnejše navedbe programa. Tako je Val 202 (11,2 odstotka) najbolj poslušan program.
Graf 4: Poslušanje radijskih postaj, delež (N = 904).
Med televizijskimi programi je pri študentih prvih letnikov najbolj priljubljen televizijski program POP TV, za katerega se je odločilo 67,7 odstotka vprašanih, na drugem mestu je 1. program TV Slovenija, ki ga spremlja 36,9 odstotka anketirancev, in na tretjem 2. program TV Slovenija (10,8 odstotka). Kanal A se je uvrstil na četrto mesto, za kar mu zadošča 10,4-odstotna gledanost. POP TV gleda več kot tri četrtine anketiranih študentk – 76,6 odstotka in več kot polovica študentov – 56,6 odstotka. 1. program TV Slovenija pa ima bolj »uravnoteženo« publiko – 37,8 odstotka študentk in 36,4 odstotka študentov. Med anketiranimi je bilo 8,1 odstotka takih, ki so se odločili za vpis drugih televizijskih programov, kar je veliko manj kot pri radijskih programih (18,3 odstotka). V tej skupini so odgovori razpršeni med 28 ponudnikov televizijskih programov. Med kabelskimi ponudniki informativnih vsebin se je najbolje odrezal CNN, ki ga spremljajo 3,0 odstotki anketiranih, BBC World pa spremlja 1,4 odstotka anketiranih. Toliko študentk in študentov spremlja tudi Info TV in Discovery Channel.
Graf 5: Gledanje televizijskih programov, delež (N = 904).
Med spletnimi stranmi se je najbolje odrezala www.24ur.com, ki jo obiskujeta dve petini (40,5 odstotka) vprašanih, kar je več kot trikrat več od drugo uvrščene spletne strani www.rtvslo.si (12,3 odstotka) ali tretjeuvrščene www.siol.net (11,3 odstotka). Na četrto mesto se je uvrstila spletna stran www.delo.si, kar je najbolje uvrščena stran dnevnega časopisa. Kar 27,4 odstotka anketiranih je vpisalo druge spletne strani, vsega skupaj kar 77 spletnih strani, vendar niti ena izmed njih ni dobila vsaj odstotka glasov. Četrtina anketiranih (24,3 odstotka) pa je to rubriko pustila prazno. Spletni strani www.24ur.com in www.delo.si sta bolj priljubljeni med študentkami, študentje pa bolj obiskujejo spletni strani www.rtvslo.si in www.siol.net.
Graf 6: Spremljanje spletnih strani, delež (N = 904).
Uporaba spletnih dnevnikov ali blogov je med študenti prvih letnikov prej izjema kot pravilo, saj je kar devet desetin (90,7 odstotka) študentk in študentov pustila to rubriko prazno. Med drugimi viri informacij izstopa teletekst, ki ga uporablja 1,8 odstotka vprašanih. Samo 1,3 odstotka vprašanih je napisalo, da ne uporabljajo niti enega od zgoraj naštetih virov informacij.
Naslednje vprašanje se je nanašalo na spremljanje televizijskih dnevnoinformativnih oddaj in v tej rubriki je samo en anketiranec pustil prazen prostor. 4,6 odstotka vprašanih je zapisalo, da ne spremljajo niti ene dnevnoinformativne oddaje. Anketiranci so lahko obkrožili več oddaj. Tako so 904 anketiranci obkrožili kar 1871 oddaj, kar pomeni, da je vsak izmed njih v poprečju gledalec dveh informativnih oddaj. Kar štiri petine vprašanih (80,0 odstotkov) spremlja oddajo 24 ur, na drugem mestu je Dnevnik, ki ga gleda slaba polovica anketirancev (45,4 odstotka), in na tretjem Odmevi, ki jih spremlja dobra četrtina anketiranih (27,0 odstotkov). Kar petina vprašanih (20,2 odstotka) spremlja dnevnoinformativno oddajo Svet, ki jo pripravljajo na Kanalu A.[9] Tuje informativne oddaje spremlja 16,9 odstotka anketiranih, kar 12,7 odstotka pa jih spremlja kabelski informativni program Info TV.
Graf 7: Spremljanje televizijskih informativnih oddaj, delež (N = 904).
Internetu so bila namenjena tri vprašanja: o pogostosti uporabe interneta, o tem, kje ga uporabljajo in kaj najpogosteje počnejo na internetu. Pri prvih dveh vprašanjih so se odločali med ponujenimi možnostmi, pri tretjem pa so anketiranci devet ponujenih rab svetovnega spleta razvrščali glede na pogostost rabe, dopisali pa so lahko še kakšno drugo rabo, ki je nisem predvidel.
Kar 74,2 odstotka vprašanih je zapisalo, da internet uporabljajo vsak dan, pri čemer je opazna razlika med študentkami (69,9 odstotka) in študenti (79,6 odstotka). Ta podatek je daleč nad državnim poprečjem, vendar je tu nujno upoštevati dejstvo, da podatki Statističnega urada Republike Slovenije veljajo za celotno prebivalstvo.[10] Na nasprotnem polu imamo samo 0,34 odstotka anketirane študentske populacije, ki ne uporablja interneta. Trikrat do petkrat na teden internet uporablja 18,4 odstotka vprašanih (študentke – 21,1 odstotka, študentje – 15,0 odstotkov), enkrat ali dvakrat na teden pa 5,9 odstotka vprašanih (študentke – 7,1 odstotka, študentje – 4,4 odstotka). Manj kot enkrat tedensko internet uporablja 1,1 odstotka anketirane študentske populacije.
Graf 8: Raba interneta, delež (N = 904).
Iz raziskave je razvidno, da največ anketirancev dostopa do interneta kar doma (86,4 odstotka), kar je nad državnim poprečjem. Po statističnih podatkih naj bi imelo 54,0 odstotkov slovenskih gospodinjstev dostop do interneta.[11] Presenetljivo nizki podatki pa veljajo za dostop do interneta v javnih prostorih. Samo 4,0 odstotke vprašanih je napisalo, da internet uporabljajo na fakulteti, v knjižnici ga uporablja 1,4 odstotka anketiranih, v javnem lokalu pa 0,3 odstotka. Med anketiranci je bilo 1,5 odstotka takšnih, ki so se odločili za rubriko drugo. Na to vprašanje ni odgovorilo 0,3 odstotka anketiranih, 6,1 odstotka vprašanih pa je zapisalo več možnih odgovorov, kar sem združil v skupen odgovor več odgovorov/brez odgovora.
Graf 9: Kje najbolj pogosto uporabljaš internet, deleži (N = 904).
Ker je bil eden od namenov anketiranja izvedeti, zakaj študentke in študentje uporabljajo internet, sem pripravil več možnih odgovorov (e-mail, chat, internetna telefonija, študij, razvedrilo, iskanje dnevnih novic, iskanje ljudi s podobnimi interesi, nakupi, drugo) in jih zaprosil, naj jih razvrstijo po pomenu. Vsi odgovori so bili razvrščeni, pri čemer je treba poudariti, da vsi anketiranci ne uporabljajo vseh naštetih možnosti in da je bil pri nekaterih nabor precej omejen. Vsak študent v povprečju uporablja internet za več namenov – v povprečju 5,3 – samo 0,34 odstotka anketirancev je pustilo to rubriko prazno (brez odgovora).
Največ anketirancev je postavilo na vrh razpredelnice elektronsko pošto (e-mail), ki je v povprečju dosegla rang 2,20 (študentke – 2,02; študentje – 2,44). Kar 804 anketiranci so napisali, da uporabljajo e-mail in od tega ga je 299 (študentke – 196 ali 24,4 odstotka, študentje – 103 ali 12,8 odstotka) postavilo na vrh lestvice možnih rab.
Na drugem mestu je uporaba interneta v študijske namene s poprečnim rangom 2,79 (študentke – 2,58; študentje – 3,10). Tako se je odločilo 778 anketirancev. Med temi je študij na prvo mesto postavilo 112 študentk (14,4 odstotka) in 32 študentov (4,1 odstotke), kar je pomembna razlika.[12]
Na tretje mesto se je uvrstilo razvedrilo, ki ima poprečni rang 3,01 (študentke – 3,42, študentje – 2,45). Kar 161 anketirancev je razvedrilo postavilo na 1. mesto in tudi tu je opazna razlika med študentkami (38) in študenti (123).
Chat (klepet) kot posebna oblika neposredne komunikacije se je uvrstil na četrto mesto, za kar je zadoščal poprečni rang 3,06 (študentke – 3,20; študentje – 2,88). Chat je bolj priljubljen med študentkami, saj ga je na prvo mesto uvrstilo 93 anketirank (in 65 študentov).
Iskanje dnevnih novic je pristalo na petem mestu s poprečnim rangom 3,46, z minimalno razliko med spoloma (študentke – 3,55, študentje – 3,33).[13] Iskanje novic je v svoj izbor vključilo 709 anketirancev,, na prvo mesto 81 (študentke – 45, študentje – 36). Večina jih je tovrstno početje uvrstila na 4. mesto (167 ali 23,6 odstotka), 3. mesto (144 ali 20,3 odstotka) ali 5. mesto (143 ali 20,2 odstotka).
Sledijo rubrike drugo (4,71), internetna telefonija (5,96), nakupi (6,04) in iskanje ljudi s podobnimi interesi (6,21).[14]
Graf 10: Rabe interneta po pomenu, poprečni rang (N = 904).
Lokalni mediji med anketiranimi študenti niso posebno priljubljeni, saj jih kar 53,7 odstotka ni napisalo nikakršnega odgovora. Med tistimi, ki spremljajo lokalne medije, jih največ poseže po lokalnih časopisih, ki jih prebira skoraj četrtina (24,3 odstotka) vprašanih. Lokalne radijske postaje posluša 18,4 odstotka, lokalne televizijske programe pa gleda 6,9 odstotka vprašanih.
Ker v slovenskem medijskem prostoru ni stalnih raziskav, ki bi se ukvarjale prav s tem problemom, sem moral poseči po tuji literaturi, predvsem ameriški, saj tam raziskovalci veliko časa namenijo prav rabi novih tehnologij in njihovemu vplivu na klasične medije.[2] Odnosa študentske populacije do dnevnih dogodkov se je resno lotil ameriški profesor in raziskovalec David T. Z. Mindich[3], ko je na svojih predavanjih ugotavljal, da študentje nimajo interesa za spremljanje dnevnega dogajanja. Upadanje zanimanja za novice – Mindich ugotavlja, da gre za proces, ki je v Združenih državah Amerike opazen štiri desetletja – je ustvarilo dve generaciji mlajših odraslih, ki imajo le bežno znanje o družbi, v kateri živijo.
Njegove ugotovitve so bile neposreden povod, da sem se sam lotil podobne raziskave na naših univerzah, s katero sem hotel ugotoviti, koliko študentje spremljajo dnevne novice, katere medije najpogosteje uporabljajo ter koliko in s kakšnim namenom uporabljajo internet. K temu sem dodal nekaj vprašanj, ki naj bi pokazala vsaj minimalno poznavanje nekaterih ustanov in posameznikov iz političnega življenja v državi.[4] Kot izhodišče za vprašalnik sem uporabil vprašalnik, ki ga je pripravil Mindich, saj sem želel, da bi bil vsaj del vprašanj primerljiv, hkrati pa sem vprašanja prilagodil našim razmeram.[5] Vprašalnik je imel petnajst vprašanj, pet vprašanj je bilo zaprtih in pri njih so anketiranci izbirali med ponujenimi možnostmi, deset vprašanj pa je bilo odprtih.
S pomočjo ankete sem želel dobiti odgovore na naslednja vprašanja:
- Koliko študentke in študentje prvih letnikov slovenskih univerz spremljajo dnevne novice iz Slovenije in sveta (news)?
- Katere medije spremljajo (nacionalne in lokalne)?
- Katere televizijske dnevnoinformativne oddaje spremljajo?
- Koliko, kje in kako uporabljajo internet?
Pri izpolnjevanju vprašalnika so sodelovale študentke in študenti prvih letnikov devetih fakultet treh slovenskih univerz.[6] Sodelovalo je 904 anketirancev, od tega je bilo 25 vprašalnikov (2,8 odstotka) vrnjenih praznih. Od skupnega števila sodelujočih jih 676 (ali 74,8 odstotka) obiskuje Univerzo v Ljubljani, 165 (ali 18,3 odstotka) Univerzo v Mariboru in 62 (ali 6,9 odstotka) Univerzo na Primorskem v Kopru. V naključnem vzorcu je bilo 492 študentk (ali 54,4 odstotka) in 387 (42,8 odstotka) študentov.[7]
Kar četrtina vprašanih (25,8 odstotka) je napisala, da novice spremljajo vsak dan, medtem ko 32,6 odstotka, da novice spremljajo trikrat do petkrat na teden, kar pomeni, da kar 58,4 odstotka vprašanih redno spremlja dnevne novice. Enkrat do dvakrat na teden poseže po novicah 28,9 odstotka vprašanih, manj kot enkrat na teden pa slaba desetina (9,9 odstotka) vprašanih. Le 2,5 odstotka vprašanih je povedalo, da novic ne spremljajo. Med tistimi, ki novice spremljajo vsak dan, so študentke in študentje enakovredno zastopani (študentke – 26,0 odstotkov in študentje – 26,1 odstotka). Razlika je opazna v naslednjih dveh skupinah, saj 36,2 odstotka študentk pravi, da novice spremljajo trikrat do petkrat na teden, med študenti pa je takih le 28,4 odstotka. Med tistimi, ki novice spremljajo enkrat ali dvakrat na teden, je več študentov (31,0 odstotkov) kot študentk (26,2 odstotka).
Graf 1: Spremljanje novic, delež (N = 904).
Med dnevnimi časopisi se je najbolje odrezalo Delo, po katerem poseže 32,6 odstotka vprašanih.[8] Na drugem mestu je Dnevnik s 15,4 odstotka, na tretjem Slovenske novice, po katerih poseže 14,4 odstotka vprašanih, in na četrtem Večer, za katerega se je odločilo 10,6 odstotka vprašanih. Na peto mesto so se uvrstile Primorske novice, ki jih spremlja 3,2 odstotka vprašanih. Po drugih dnevnih časopisih jih poseže 1,5 odstotka, kar 28,9 vprašanih pa je pustilo to rubriko prazno in na podlagi tega lahko sklepam, da dobra četrtina prebivalcev ne spremlja niti enega dnevnega časopisa; med njimi je več študentov (34,9 odstotka) kot študentk (23,6 odstotka). Po Delu, Dnevniku in Večeru poseže več študentk kot študentov. Med študenti pa so bolj priljubljene Slovenske novice ter Finance, Ekipa in Direkt, ki pa imajo v anketirani populaciji zanemarljivo majhno število bralcev.
Podrobnejša analiza pokaže, da je Delo najbolj priljubljeno med ljubljanskimi študenti, saj je tu 27,2 odstotka njegovih bralcev (Maribor – 3,4 odstotka, Koper – 2,0 odstotka). Enaka ugotovitev velja za Dnevnik (Ljubljana – 13,8 odstotka, Maribor – 0,2 odstotka, Koper – 1,3 odstotka) in Slovenske novice (Ljubljana – 11,4 odstotka, Maribor – 2,5 odstotka, Koper – 0,4 odstotka). Večer ima v skladu s pričakovanji največ bralcev v Mariboru, kjer je kar 9,1 odstotka njegovih bralcev (Ljubljana – 1,1 odstotka, Koper – 0,3 odstotka), za Primorske novice pa velja, da niso imele niti enega bralca med mariborskimi anketiranci in skoraj enako število bralcev med ljubljanskimi in koprskimi študenti (Ljubljana – 1,5 odstotka, Koper – 1,7 odstotka).
Graf 2: Spremljanje dnevnih časopisov, delež (N = 904).
Mladina je na vrhu lestvice najbolj branih tednikov in je edina presegla mejo desetih odstotkov. Po njej poseže 12,9 odstotka vprašanih, po Žurnalu 3,9 odstotka in po Magu 2,3 odstotka. Za Dobro jutro in Demokracijo pa se odloča manj kot odstotek vprašanih. Vsi drugi tedniki skupaj dosežejo 20,9 odstotka. Po tednikih ne poseže kar dobre tri petine anketirane študentske populacije (63,2 odstotka), ki je pustila to rubriko prazno, med njimi je več študentov (66,7 odstotka) kot študentk (60,0 odstotkov). Po vseh naštetih tednikih pogosteje posegajo študentke kot študenti.
Graf 3: Spremljanje tednikov, delež (N = 904).
Med radijskimi postajami je konkurenca veliko večja kot med nacionalnimi dnevniki in tedniki, in ker so v vzorcu zajete ljubljanska, mariborska in primorska univerza – to so regije, kjer je slišnih največ radijskih postaj –, so anketiranci vpisali kar 13 radijskih postaj oziroma programov; upošteval sem samo tiste, ki so imeli več kot 10 vpisov. Največ anketiranih – 18,3 odstotka – se je odločilo za različne programe, ki sem jih uvrstil v skupino drugo. Najbolj poslušana radijska postaja je Radio Slovenija, ki ga posluša 14,5 odstotka anketiranih, pri čemer je 11,2 odstotka študentov zapisalo, da poslušajo Val 202, preostalih 3,3 odstotka pa je zapisalo Radio Slovenija, brez natančnejše navedbe programa. Tako je Val 202 (11,2 odstotka) najbolj poslušan program.
Graf 4: Poslušanje radijskih postaj, delež (N = 904).
Med televizijskimi programi je pri študentih prvih letnikov najbolj priljubljen televizijski program POP TV, za katerega se je odločilo 67,7 odstotka vprašanih, na drugem mestu je 1. program TV Slovenija, ki ga spremlja 36,9 odstotka anketirancev, in na tretjem 2. program TV Slovenija (10,8 odstotka). Kanal A se je uvrstil na četrto mesto, za kar mu zadošča 10,4-odstotna gledanost. POP TV gleda več kot tri četrtine anketiranih študentk – 76,6 odstotka in več kot polovica študentov – 56,6 odstotka. 1. program TV Slovenija pa ima bolj »uravnoteženo« publiko – 37,8 odstotka študentk in 36,4 odstotka študentov. Med anketiranimi je bilo 8,1 odstotka takih, ki so se odločili za vpis drugih televizijskih programov, kar je veliko manj kot pri radijskih programih (18,3 odstotka). V tej skupini so odgovori razpršeni med 28 ponudnikov televizijskih programov. Med kabelskimi ponudniki informativnih vsebin se je najbolje odrezal CNN, ki ga spremljajo 3,0 odstotki anketiranih, BBC World pa spremlja 1,4 odstotka anketiranih. Toliko študentk in študentov spremlja tudi Info TV in Discovery Channel.
Graf 5: Gledanje televizijskih programov, delež (N = 904).
Med spletnimi stranmi se je najbolje odrezala www.24ur.com, ki jo obiskujeta dve petini (40,5 odstotka) vprašanih, kar je več kot trikrat več od drugo uvrščene spletne strani www.rtvslo.si (12,3 odstotka) ali tretjeuvrščene www.siol.net (11,3 odstotka). Na četrto mesto se je uvrstila spletna stran www.delo.si, kar je najbolje uvrščena stran dnevnega časopisa. Kar 27,4 odstotka anketiranih je vpisalo druge spletne strani, vsega skupaj kar 77 spletnih strani, vendar niti ena izmed njih ni dobila vsaj odstotka glasov. Četrtina anketiranih (24,3 odstotka) pa je to rubriko pustila prazno. Spletni strani www.24ur.com in www.delo.si sta bolj priljubljeni med študentkami, študentje pa bolj obiskujejo spletni strani www.rtvslo.si in www.siol.net.
Graf 6: Spremljanje spletnih strani, delež (N = 904).
Uporaba spletnih dnevnikov ali blogov je med študenti prvih letnikov prej izjema kot pravilo, saj je kar devet desetin (90,7 odstotka) študentk in študentov pustila to rubriko prazno. Med drugimi viri informacij izstopa teletekst, ki ga uporablja 1,8 odstotka vprašanih. Samo 1,3 odstotka vprašanih je napisalo, da ne uporabljajo niti enega od zgoraj naštetih virov informacij.
Naslednje vprašanje se je nanašalo na spremljanje televizijskih dnevnoinformativnih oddaj in v tej rubriki je samo en anketiranec pustil prazen prostor. 4,6 odstotka vprašanih je zapisalo, da ne spremljajo niti ene dnevnoinformativne oddaje. Anketiranci so lahko obkrožili več oddaj. Tako so 904 anketiranci obkrožili kar 1871 oddaj, kar pomeni, da je vsak izmed njih v poprečju gledalec dveh informativnih oddaj. Kar štiri petine vprašanih (80,0 odstotkov) spremlja oddajo 24 ur, na drugem mestu je Dnevnik, ki ga gleda slaba polovica anketirancev (45,4 odstotka), in na tretjem Odmevi, ki jih spremlja dobra četrtina anketiranih (27,0 odstotkov). Kar petina vprašanih (20,2 odstotka) spremlja dnevnoinformativno oddajo Svet, ki jo pripravljajo na Kanalu A.[9] Tuje informativne oddaje spremlja 16,9 odstotka anketiranih, kar 12,7 odstotka pa jih spremlja kabelski informativni program Info TV.
Graf 7: Spremljanje televizijskih informativnih oddaj, delež (N = 904).
Internetu so bila namenjena tri vprašanja: o pogostosti uporabe interneta, o tem, kje ga uporabljajo in kaj najpogosteje počnejo na internetu. Pri prvih dveh vprašanjih so se odločali med ponujenimi možnostmi, pri tretjem pa so anketiranci devet ponujenih rab svetovnega spleta razvrščali glede na pogostost rabe, dopisali pa so lahko še kakšno drugo rabo, ki je nisem predvidel.
Kar 74,2 odstotka vprašanih je zapisalo, da internet uporabljajo vsak dan, pri čemer je opazna razlika med študentkami (69,9 odstotka) in študenti (79,6 odstotka). Ta podatek je daleč nad državnim poprečjem, vendar je tu nujno upoštevati dejstvo, da podatki Statističnega urada Republike Slovenije veljajo za celotno prebivalstvo.[10] Na nasprotnem polu imamo samo 0,34 odstotka anketirane študentske populacije, ki ne uporablja interneta. Trikrat do petkrat na teden internet uporablja 18,4 odstotka vprašanih (študentke – 21,1 odstotka, študentje – 15,0 odstotkov), enkrat ali dvakrat na teden pa 5,9 odstotka vprašanih (študentke – 7,1 odstotka, študentje – 4,4 odstotka). Manj kot enkrat tedensko internet uporablja 1,1 odstotka anketirane študentske populacije.
Graf 8: Raba interneta, delež (N = 904).
Iz raziskave je razvidno, da največ anketirancev dostopa do interneta kar doma (86,4 odstotka), kar je nad državnim poprečjem. Po statističnih podatkih naj bi imelo 54,0 odstotkov slovenskih gospodinjstev dostop do interneta.[11] Presenetljivo nizki podatki pa veljajo za dostop do interneta v javnih prostorih. Samo 4,0 odstotke vprašanih je napisalo, da internet uporabljajo na fakulteti, v knjižnici ga uporablja 1,4 odstotka anketiranih, v javnem lokalu pa 0,3 odstotka. Med anketiranci je bilo 1,5 odstotka takšnih, ki so se odločili za rubriko drugo. Na to vprašanje ni odgovorilo 0,3 odstotka anketiranih, 6,1 odstotka vprašanih pa je zapisalo več možnih odgovorov, kar sem združil v skupen odgovor več odgovorov/brez odgovora.
Graf 9: Kje najbolj pogosto uporabljaš internet, deleži (N = 904).
Ker je bil eden od namenov anketiranja izvedeti, zakaj študentke in študentje uporabljajo internet, sem pripravil več možnih odgovorov (e-mail, chat, internetna telefonija, študij, razvedrilo, iskanje dnevnih novic, iskanje ljudi s podobnimi interesi, nakupi, drugo) in jih zaprosil, naj jih razvrstijo po pomenu. Vsi odgovori so bili razvrščeni, pri čemer je treba poudariti, da vsi anketiranci ne uporabljajo vseh naštetih možnosti in da je bil pri nekaterih nabor precej omejen. Vsak študent v povprečju uporablja internet za več namenov – v povprečju 5,3 – samo 0,34 odstotka anketirancev je pustilo to rubriko prazno (brez odgovora).
Največ anketirancev je postavilo na vrh razpredelnice elektronsko pošto (e-mail), ki je v povprečju dosegla rang 2,20 (študentke – 2,02; študentje – 2,44). Kar 804 anketiranci so napisali, da uporabljajo e-mail in od tega ga je 299 (študentke – 196 ali 24,4 odstotka, študentje – 103 ali 12,8 odstotka) postavilo na vrh lestvice možnih rab.
Na drugem mestu je uporaba interneta v študijske namene s poprečnim rangom 2,79 (študentke – 2,58; študentje – 3,10). Tako se je odločilo 778 anketirancev. Med temi je študij na prvo mesto postavilo 112 študentk (14,4 odstotka) in 32 študentov (4,1 odstotke), kar je pomembna razlika.[12]
Na tretje mesto se je uvrstilo razvedrilo, ki ima poprečni rang 3,01 (študentke – 3,42, študentje – 2,45). Kar 161 anketirancev je razvedrilo postavilo na 1. mesto in tudi tu je opazna razlika med študentkami (38) in študenti (123).
Chat (klepet) kot posebna oblika neposredne komunikacije se je uvrstil na četrto mesto, za kar je zadoščal poprečni rang 3,06 (študentke – 3,20; študentje – 2,88). Chat je bolj priljubljen med študentkami, saj ga je na prvo mesto uvrstilo 93 anketirank (in 65 študentov).
Iskanje dnevnih novic je pristalo na petem mestu s poprečnim rangom 3,46, z minimalno razliko med spoloma (študentke – 3,55, študentje – 3,33).[13] Iskanje novic je v svoj izbor vključilo 709 anketirancev,, na prvo mesto 81 (študentke – 45, študentje – 36). Večina jih je tovrstno početje uvrstila na 4. mesto (167 ali 23,6 odstotka), 3. mesto (144 ali 20,3 odstotka) ali 5. mesto (143 ali 20,2 odstotka).
Sledijo rubrike drugo (4,71), internetna telefonija (5,96), nakupi (6,04) in iskanje ljudi s podobnimi interesi (6,21).[14]
Graf 10: Rabe interneta po pomenu, poprečni rang (N = 904).
Lokalni mediji med anketiranimi študenti niso posebno priljubljeni, saj jih kar 53,7 odstotka ni napisalo nikakršnega odgovora. Med tistimi, ki spremljajo lokalne medije, jih največ poseže po lokalnih časopisih, ki jih prebira skoraj četrtina (24,3 odstotka) vprašanih. Lokalne radijske postaje posluša 18,4 odstotka, lokalne televizijske programe pa gleda 6,9 odstotka vprašanih.
1 Pričujoči tekst, v nekoliko spremenjeni obliki, je del moje doktorske disertacije, ki sem jo zagovarjal januarja 2008.
2 Z rabo medijev se ukvarja raziskava The Future of News , ki jo je naročilo združenje Radio-Television News Directors Association & Foundation leta 2006. Glej: www.rtnda.org/resources/future/index.shtml, Section 1, str. 3.
3 David T. Z. Mindich: Tuned Out: Why Americans Under 40 Don't Follow the News, Oxford University Press, New York, 2005. Mindich se večkrat sklicuje na ugotovitve Roberta D. Putnama, avtorja knjige Bowling Alone (Simon & Schuster Paperbacks, New York, 2000). Putnam je 13. poglavje v celoti namenil tehnologiji in množičnim medijem. Glej str. 216–246.
4 Za pomoč pri pripravi vprašalnika se zahvaljujem mentorju in somentorici doc. dr. Sandri Bašić Hrvatin in doc. dr. Jožetu Vogrincu, Vidi Šrot, Služba za raziskovanje programov in občinstva RTV Slovenija, in Mitji Čepiču, raziskovalcu na Inštitutu za civilizacijo in kulturo.
5 Na primer, David T. Z. Mindich sprašuje po članih ameriškega Vrhovnega sodišča. V našem primeru bi se lahko odločil za člane Ustavnega sodišča Republike Slovenije, vendar se mi je zdelo, da to ni povsem primerljivo, in sem se odločil za Državni zbor Republike Slovenije ipd.
6 Pri izvedbi ankete so mi pomagali doc. dr. Sandra Bašić Hrvatin (Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani), doc. dr. Ksenija Horvat Vidmar (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani), prof. dr. Janez Kranjc (Pravna fakulteta, Univerza v Ljubljani in Pravna fakulteta, Univerza v Mariboru), dr. Suzana Žilič Fišer, Medijske komunikacije FERI, Univerza v Mariboru), doc. dr. Boris Vezjak (Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru), asistentka Taja Kramberger in dr. Braco Rotar (Fakulteta za humanistične študije, Univerza na Primorskem, Koper), dr. Janez Bešter, mag. Iztok Humar in dr. Anton-Rafael Sinigoj (Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani). Imenovanim posameznikom, fakultetam in študentom, ki so sodelovali v anketi, se za pomoč zahvaljujem.
7 Izpolnjevanje vprašalnikov je bilo opravljeno med 13. februarjem in 16. marcem 2007.
8 Pri vseh medijih so anketiranci sami vpisovali imena medijev vseh zvrsti. Navedli so lahko več naslovov, zaradi česar je seštevek odstotkov večji od 100.
9 Oddaja Svet je bila prvič na sporedu 5. februarja 2006.
10 Po podatkih, ki jih je objavil Statistični urad Republike Slovenije za 1. četrtletje 2006, 37 odstotkov državljanov internet uporabljalo vsak dan (podatek velja za osebe v starosti od 10 do 74 let). Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Uporaba interneta v gospodinjstvih, Slovenija, 1. četrtletje 2006, objavljeno 2. oktobra 2006, www.stat.si/novica_prikazi.aspx?ID=473.
11 V prvem četrtletju leta 2006 je imelo dostop do interneta 54 odstotkov gospodinjstev. Med gospodinjstvi z otroki je bilo 75 odstotkov takih, ki so imela dostop do interneta, med gospodinjstvi brez otrok pa 47 odstotkov. Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Uporaba interneta v gospodinjstvih, Slovenija, 1. četrtletje 2006, objavljeno 2. oktobra 2006, www.stat.si/novica_prikazi.aspx?ID=473.
12 V prej omenjeni raziskavi Statističnega urada Republike Slovenije je e-pošta uvrščena na drugo in izobraževanje na peto mesto.
13 Britansko regulatorno telo Ofcom je naredilo raziskavo o medijski pismenosti v Veliki Britaniji. Glede rabe interneta so ugotovili, da 72 odstotkov vprašanih uporablja internet za komunikacije (pošiljanje in sprejemanje elektronskih sporočil, chat, MSN Messenger/AOL ipd.), 58 odstotkov za delo ali študij, iskanje novic se je z dvajsetimi odstotki uvrstilo na 6. mesto (podatki veljajo za starostno skupino od 16 do 24 let). V vprašalniku je bilo navedenih 24 različnih rab, ki so bile razdeljene v osem skupin. Glej: Media Literacy Audit: Report on adult media literacy, str. 46 in 47, objavljeno 2. marca 2006, www.ofcom.org.uk/advice/media_literacy/medlitpub/medlitpubrss/medialit_audit/medialit_audit.pdf
14 V raziskavi Statističnega urada naj bi bile najpogostejše rabe naslednje: »Uporabniki iščejo na internetu predvsem različne informacije, kot so prednakupovalne informacije (42 %), informacije, povezane z zdravjem (21 %), ter druge informacije (44 %). Še vedno je zelo priljubljena elektronska pošta; v prvem četrtletju 2006 jo je med osebami v starosti od 10 do 74 let uporabljalo 43 %. Trideset odstotkov oseb v tej starosti je uporabljalo spletne strani državne uprave, 26 % pa jih je obiskalo razne forume, klepetalnice ali bloge (spletne dnevnike) ali tudi sodelovalo v njih. Nakup prek interneta je že kdaj opravilo 15 % , v zadnjih 3 mesecih pa je prek interneta nakupovalo 8 % oseb v starosti od 10 do 74 let.« Razlike v ugotovitvah se dá v veliki meri pojasniti s starostjo anketirancev, saj je znano, da je internet veliko bolj priljubljen med mlajšimi in bolj izobraženimi.
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Uporaba interneta v gospodinjstvih, Slovenija, 1. četrtletje 2006, objavljeno 2. oktobra 2006, www.stat.si/novica_prikazi.aspx?ID=473.
2 Z rabo medijev se ukvarja raziskava The Future of News , ki jo je naročilo združenje Radio-Television News Directors Association & Foundation leta 2006. Glej: www.rtnda.org/resources/future/index.shtml, Section 1, str. 3.
3 David T. Z. Mindich: Tuned Out: Why Americans Under 40 Don't Follow the News, Oxford University Press, New York, 2005. Mindich se večkrat sklicuje na ugotovitve Roberta D. Putnama, avtorja knjige Bowling Alone (Simon & Schuster Paperbacks, New York, 2000). Putnam je 13. poglavje v celoti namenil tehnologiji in množičnim medijem. Glej str. 216–246.
4 Za pomoč pri pripravi vprašalnika se zahvaljujem mentorju in somentorici doc. dr. Sandri Bašić Hrvatin in doc. dr. Jožetu Vogrincu, Vidi Šrot, Služba za raziskovanje programov in občinstva RTV Slovenija, in Mitji Čepiču, raziskovalcu na Inštitutu za civilizacijo in kulturo.
5 Na primer, David T. Z. Mindich sprašuje po članih ameriškega Vrhovnega sodišča. V našem primeru bi se lahko odločil za člane Ustavnega sodišča Republike Slovenije, vendar se mi je zdelo, da to ni povsem primerljivo, in sem se odločil za Državni zbor Republike Slovenije ipd.
6 Pri izvedbi ankete so mi pomagali doc. dr. Sandra Bašić Hrvatin (Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani), doc. dr. Ksenija Horvat Vidmar (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani), prof. dr. Janez Kranjc (Pravna fakulteta, Univerza v Ljubljani in Pravna fakulteta, Univerza v Mariboru), dr. Suzana Žilič Fišer, Medijske komunikacije FERI, Univerza v Mariboru), doc. dr. Boris Vezjak (Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru), asistentka Taja Kramberger in dr. Braco Rotar (Fakulteta za humanistične študije, Univerza na Primorskem, Koper), dr. Janez Bešter, mag. Iztok Humar in dr. Anton-Rafael Sinigoj (Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani). Imenovanim posameznikom, fakultetam in študentom, ki so sodelovali v anketi, se za pomoč zahvaljujem.
7 Izpolnjevanje vprašalnikov je bilo opravljeno med 13. februarjem in 16. marcem 2007.
8 Pri vseh medijih so anketiranci sami vpisovali imena medijev vseh zvrsti. Navedli so lahko več naslovov, zaradi česar je seštevek odstotkov večji od 100.
9 Oddaja Svet je bila prvič na sporedu 5. februarja 2006.
10 Po podatkih, ki jih je objavil Statistični urad Republike Slovenije za 1. četrtletje 2006, 37 odstotkov državljanov internet uporabljalo vsak dan (podatek velja za osebe v starosti od 10 do 74 let). Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Uporaba interneta v gospodinjstvih, Slovenija, 1. četrtletje 2006, objavljeno 2. oktobra 2006, www.stat.si/novica_prikazi.aspx?ID=473.
11 V prvem četrtletju leta 2006 je imelo dostop do interneta 54 odstotkov gospodinjstev. Med gospodinjstvi z otroki je bilo 75 odstotkov takih, ki so imela dostop do interneta, med gospodinjstvi brez otrok pa 47 odstotkov. Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Uporaba interneta v gospodinjstvih, Slovenija, 1. četrtletje 2006, objavljeno 2. oktobra 2006, www.stat.si/novica_prikazi.aspx?ID=473.
12 V prej omenjeni raziskavi Statističnega urada Republike Slovenije je e-pošta uvrščena na drugo in izobraževanje na peto mesto.
13 Britansko regulatorno telo Ofcom je naredilo raziskavo o medijski pismenosti v Veliki Britaniji. Glede rabe interneta so ugotovili, da 72 odstotkov vprašanih uporablja internet za komunikacije (pošiljanje in sprejemanje elektronskih sporočil, chat, MSN Messenger/AOL ipd.), 58 odstotkov za delo ali študij, iskanje novic se je z dvajsetimi odstotki uvrstilo na 6. mesto (podatki veljajo za starostno skupino od 16 do 24 let). V vprašalniku je bilo navedenih 24 različnih rab, ki so bile razdeljene v osem skupin. Glej: Media Literacy Audit: Report on adult media literacy, str. 46 in 47, objavljeno 2. marca 2006, www.ofcom.org.uk/advice/media_literacy/medlitpub/medlitpubrss/medialit_audit/medialit_audit.pdf
14 V raziskavi Statističnega urada naj bi bile najpogostejše rabe naslednje: »Uporabniki iščejo na internetu predvsem različne informacije, kot so prednakupovalne informacije (42 %), informacije, povezane z zdravjem (21 %), ter druge informacije (44 %). Še vedno je zelo priljubljena elektronska pošta; v prvem četrtletju 2006 jo je med osebami v starosti od 10 do 74 let uporabljalo 43 %. Trideset odstotkov oseb v tej starosti je uporabljalo spletne strani državne uprave, 26 % pa jih je obiskalo razne forume, klepetalnice ali bloge (spletne dnevnike) ali tudi sodelovalo v njih. Nakup prek interneta je že kdaj opravilo 15 % , v zadnjih 3 mesecih pa je prek interneta nakupovalo 8 % oseb v starosti od 10 do 74 let.« Razlike v ugotovitvah se dá v veliki meri pojasniti s starostjo anketirancev, saj je znano, da je internet veliko bolj priljubljen med mlajšimi in bolj izobraženimi.
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Uporaba interneta v gospodinjstvih, Slovenija, 1. četrtletje 2006, objavljeno 2. oktobra 2006, www.stat.si/novica_prikazi.aspx?ID=473.
nazaj