Dan po tistem, ko je moj urednik odšel na dopust, me je zgodaj zjutraj poklical odgovorni urednik Dnevnika. »Domen, v rokah držim pismo odvetnika, ki nas opozarja, naj z našega foruma zbrišemo določene vsebine ali pa bodo tožili Dnevnik. Ti kaj veš o tem?« me je spraševal.

Stal sem na prehodu za pešče pri Karlovškem mostu in razmišljal. V uredništvu spletne izdaje je takrat delalo pet ljudi. Dnevnikov forum je imel v tistem času registriranih nekaj tisoč uporabnikov, ki so napisali nekaj deset tisoč prispevkov. Odprt je bil štiriindvajset ur na dan, moderirala pa ga je peterica, ki je to delo opravljala hkrati z delom novinarja. Rešitev je bila jasna. »Zaprite forum!« sem se odločil.

Forumi so znani že iz stare Grčije in njihova funkcija je bila pred 2000 leti jasna. Šlo je za »javno mesto, kjer se o čem razpravlja, odloča«. Forum je bil fizično lociran na mestnem trgu, na forumu pa so lahko sodelovali vsi svobodni moški, ki so se prostovoljno udeleževali debat.

Danes lahko ugotavljamo, da forumi ne služijo več svojemu namenu, saj se z razvojem informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) in selitvijo javnega prostora v sfero medmrežja vse bolj banalizirajo, namesto mestnega trga pa vse bolj dobivajo podobo vaških beznic, kjer pozno v noč o irelevantnih temah razpravlja par vaških veljakov.

Pa si natančneje poglejmo, kaj predstavljajo ti virtualni prostori in kakšni naj bi bili v idealnem svetu.

Spletni forumi so neke vrste virtualne skupnosti, kjer se državljani zbirajo in debatirajo o javnih zadevah. Na spletu se pojavlja veliko različnih forumov, kjer se debatira o zelo raznolikih temah. Tehnično jih (forume) določa možnost simultanega sodelovanja večjega števila ljudi, njihova splošna dostopnost in časovna neomejenost (Pinter in Oblak, 2000: 291).

Arterton je mnenja, da je mogoče v forumih, katerih se posamezniki udeležujejo na podlagi lastnega interesa, najlaže racionalno ugotoviti in tudi uresničiti specifične cilje in pričakovanja. Posvetovanje postavlja udeležencem zelo stroge in zahtevne pogoje.

Osnovni pogoj je različnost idej in pogledov (Wilhelm v Vreg, 2004: 278). Dejstvo, da je zbiranje prostovoljno in predvsem anonimno, privede do že prej omenjenih vaških soočenj in zelo nizke kulture.

Za usmerjanje komunikacijskega procesa je priporočljivo, da ga vodi profesionalno usposobljen moderator, ki skrbi za uveljavljanje deliberativnih vrednot in načel razpravljanja. Moderator ima v forumu zelo pomembno vlogo, saj skrbi za nemoteno in civilizirano razpravo, pazi na kulturo dialoga, skrbi, da uporabniki ne širijo rasne nestrpnosti ali sovražnega govora, kršitelje pa ustrezno kaznuje in po potrebi tudi odstrani s foruma.

Moderator se mora osredotočiti na naslednje elemente (A Teacher’s Guide to Moderating Online Discussion Forums, 2006):

1. Začetni komentar. Na začetku vsake razprave mora moderator odpreti razpravo z opisom teme. Tudi med razpravo mora moderator aktivno sodelovati, saj lahko s svojimi komentarji nadaljuje razpravo in podaja iztočnice naslednjim udeležencem.
2. Norme. Moderator postavi pravila in norme, katerih se morajo udeleženci razprave držati. V primeru nespoštovanja pravil ima moderator možnost sankcioniranja. Najprej v obliki opomina, pozneje pa v obliki prepovedi sodelovanja v razpravi.
3. Postavitev agende. Moderator v forumu vzpostavlja red in postavlja smernice in časovne usmeritve.
4. Referiranje. Moderator v forumu referira na druge vire, ki se tičejo razprave v forumu. Reference se nanašajo na dokumente na internetu v obliki internetnih povezav ali na dokumente v papirnati obliki, ki so dostopni zunaj spleta. Moderator komunicira tudi z razpravljavci.
5. Ohranjanje stika z udeleženci razprave. Moderator pozdravi vsakega novega razpravljavca in poskrbi, da se v forumu člani počutijo dobrodošli in spoštovani. Moderatorji skrbijo tudi za jasnost in v primeru nejasnosti razložijo in razrešijo probleme.
6. Spodbujanje. Moderatorji spodbujajo udeležence razprave h komentiranju in nadaljnji razpravi. Moderator lahko svojo spodbudo predstavi tudi v obliki zadolžitve, javno podano v forumu, ali pa v obliki zasebnega sporočila.
7. Ocena. Moderator v določenih časovnih zaporednjih poda oceno in kratek povzetek mnenj, dogovorov in poteka razprave. Ta povzetek je podlaga za nadaljnjo razpravo.

Medijske hiše so se v preteklosti za forume odločale iz podobnega razloga, ki danes spodbuja odpiranje gostovanja spletnih dnevnikov na straneh medijskih hiš. Ta razlog je dvigovanje obiskanosti spletnega mesta.

Forumi so na prvi pogled namreč zelo poceni način pridobivanja stalne publike, ki spletnemu mestu postane zelo zvesta. Načeloma na vsakem forumu nastane jedro stalnih obiskovalcev, ki so »odgovorni« za veliko večino prispevkov na forumih, poleg tega pa se ponavadi politika »forumašev« ujema s politiko medija, katerega forum obiskujejo.

Kljub smernicam in pravilom, ki jih lahko moderator foruma določi, pa je potek debate prepuščen predvsem ljudem samim, torej udeležencem razprave. Danes smo lahko priča zelo nizki kulturi izražanja, osebnega obračunavanja in netenja prepirov in sovraštva.

Zaradi stalne odprtosti in relativno velikega števila obiskovalcev, ki na forumu puščajo svoja mnenja, jih je zelo težko upravljati, vsako moderiranje pa pri ljudeh vzbudi odpor in govorice o cenzuriranju mnenj. Zato se velika večina medijskih hiš odloča za svobodno izražanje mnenj in sankcije izvajajo le na prijavo uporabnikov oziroma oškodovancev. Ponavadi vso komunikacijo uredniki prepustijo bralcem oziroma uporabnikom foruma, zato imajo forumi danes na splošno zelo slab sloves, ki ga z veliko muko popravljajo tisti forumi, na katerih je cilj komuniciranja jasno določen in opredeljen.

Uredniki ponavadi začnejo gasiti požar, ko je za to že prepozno oziroma se kršitve, bodisi objava osebnih podatkov bodisi različne zlorabe uporabnikov, že zgodijo, sankcije pa so ponavadi zelo grobe – brisanje celotne vsebine foruma in zaprtje foruma za javnost. Zaradi anonimnosti uporabnikov je namreč zelo težko selektivno brisati vsebine oziroma skrbeti za to, da so kršitelji pravil komunikacije na forumu sankcionirani. Uredniki spletnih mest se tako raje odločijo za celostno rešitev problema in se pri tem ne ozirajo na slabosti izbrisa, saj so grožnje s sodiščem in pravnimi sankcijami neprimerno hujše od nejevolje nekaj uporabnikov. Treba je upoštevati še finančni vidik, s katerega se časopisnim hišam oglaševanje na forumih ne izplača, in stroške vzdrževanja (osebje in oprema).

Forume sta med zadnjimi v Sloveniji zaprla časopisna hiša Dnevnik in časopisna hiša Večer, obe iz podobnih razlogov. »Dnevnik se je za ukinitev foruma odločil predvsem zato, ker nekateri, kot ugotavlja odgovorni urednik Miran Lesjak, tega orodja očitno ne znajo uporabljati odgovorno do javne besede,« piše Maja Čepin Čander (Dnevnik, 2007) v članku o spletni kulturi dialoga, podobno pa je ravnal Večer, ki je na svojem spletnem mestu zaprl splošni forum za vse uporabnike. Za podobno prakso se odločajo časopisne hiše v tujini, saj so ugotovili, da forumi predvsem služijo za širjenje anonimnih mnenj, ki v nobenem primeru ne pripomorejo h konstruktivni debati.

Težava je seveda v mediju spleta, ki spodbuja anonimnega posameznika, da skozi splet ne razvija kultiviranega dialoga, temveč sprošča svoje frustracije in zamere, brez sankcij ali posledic. S posameznikom na spletu se nihče ne ukvarja, nihče ga ne usmerja in nihče mu ne pojasnjuje mehanike delovanja. Orodje ni dovolj, ljudi je treba o uporabi izobraziti in mu pokazati dobre primere uporabe. Med.over.net, Mama.si, Slo-tech, Joker in podobni so slovenski primeri dobrih praks, kjer je funkcija foruma točno določena, za forum skrbi usposobljena skupina več ljudi, uporabniki pa so se naučili kultiviranega dialoga, ki je pogoj za uspešen razvoj spletnega foruma.

Težko je reči, ali je uporaba foruma na medijski spletni strani nedvomno slaba. Prav tako ne moremo reči, da se v prihodnosti forumov ne bodo posluževale še kakšne medijske hiše. Z gotovostjo pa lahko trdiva, da je uporaba foruma odgovorna zadeva in nalaga voditeljem spletne strani veliko odgovornost. Veliko pa je odvisno tudi od obiskovalcev. Če lahko nekateri forumi dobro funkcionirajo, si upava trditi, da je težava predvsem v neciviliziranosti ljudi ter v interesih in tematski usmerjenosti foruma. Na medijskih spletnih straneh se glede na izkušnje forumi vsekakor niso obnesli.

Oblak, T. in Petrič, G. (2005): Splet kot medij in mediji na spletu. FDV, Ljubljana.

Vreg, F. (2004): Politični marketing in demokracija. FDV, Ljubljana.

Feenberg, C., Xin, A.: Teacher’s Guide to Moderating Online Discussion Forums. Zajeto dne 5. 5. 2006 s www.textweaver.org/modmanual4.html

Čepin Čander, M. (2006). Pljuvalnice brez želje po dialogu. Zajeto dne 9. 4. 2007 s www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/211551/