Ekskrementi
Drobni medijski iztrebki
Ženske, nepismene in delomrzne
Večina žensk rada reče, da ima zase na voljo samo malo časa. Ure, ki jih ne prebijejo na delovnem mestu, posvetijo nečemu, kar imenujejo »gospodinjska opravila«, temu se za ženske med 25 in 50 letom pridruži še »skrb za otroke«. Vrh tega si dajejo opravka tudi z nego telesa, ki ga je treba natirati z dišavami in prikriti sicer neprijetne naravne telesne vonje, ličiti, razgibavati in obleči;da dela z lasmi in urejanjem prinčeske niti ne omenjamo. Delo, skratka, trdo delo. Vzroki, zakaj se ženske ne morejo prepustiti brezdelju, segajo daleč v zgodovino. Povprečen Zemljan – ki je še vedno ženskega spola, nepismen in za svoje delo v domačem gospodinjstvu neplačan – še predobro ve, da če jo bodo kdaj videli sedeti križem rok, ji bo že kdo našel kakšno delo. (Če bodo sedele križem rok, jim bodo že našli delo, Delo, 15. maj 2006)

Turizem na Jadranu
Primer: familija se našlepa na dopust nekam na Jadran. Morje je skrajno ukusno, osnovni aranžma je dostojno poceni. Kaj se zgodi? Dva tedna jih nato maltretirajo natakarji, ki neverjetno drage »specialitete iz mora« vedno prej postrežejo Nemcem, policaji, ki težijo s »kaj je Janezi, kak je sad, kad ste u Evropi«, hotelske sobarice, ki ne pospravijo postelje in odnesejo smeti, pri tem pa ti čisto nič, ampak res čisto nič, ne ponudijo zraven, kar bi človek še lahko počel na tistem vročem kamnu. (RE, Antena, 15. maj 2006)

Kdor posluša turbofolk, ni narkoman
Dr. Peter Stankovič je nekoč na neki okrogli mizi razvil teorijo, da gre pri turbo folku pravzaprav za boj med urbanim in neurbanim, torej za boj med množicami, ki imajo nižje razvit odnos do kulturnega dogajanja in jim že ta glasba prinaša dovolj zadovoljstva, ter tistimi, ki turbofolk a priori zavračajo zaradi osebne ambicije po nekoliko bolj kompleksnih zadovoljitvah potreb. Slednji so sicer skoraj vsi na koki, a tudi prvi nikoli ne bodo prišli dlje od piva (laškega, ne uniona), vendar me bolj kot vsebina, ki nam jo prodajajo v turbofolku in corpop štancah, moti nerecipročnost odprtosti trga. (RE, Antena, 15. maj 2006)

Pritlehnost marginalne kulture
Metelkova Mesto je urbanistična podrtija in subkulturna neumnost, ki bi jo morali podreti takoj, ko je šla vojska ven, ne pa da so jo dovolili poskvotati. Ampak nekaj se mi zdi še bolj neverjetno od samoumevnosti, s katero bi morali meščani če želijo biti v očeh alternativcev vredni življenja v mestu sprejemati ne le to subkulturo, temveč celo njene najbolj pritlehne stranske učinke. Kako je alternativcem sploh uspelo, da so toliko ljudi na čelu s politiki prepričali, da je njihov marginalni kulturni ekskluzivizem nepogrešljiv element urbanega življenja? (Porušite Metelkovo!, Dnevnik, 8. junij 2006)

Nogomet in genocid
Zizou se je v svoji poslovilni tekmi z Nebes spustil na Zemljo. Kot prerok. Napovedal je nogometno prihodnost in se poslovil od preteklosti. Od lepot in užitkov, ki jih je na zadnjem evropskem in svetovnem prvenstvu pojedla moč na turbo taktičen pogon, katere vrhunsko oduren proizvod je Marco Materazzi; nasilnež brez kančka nogometnega talenta. Spopad civilizacij? Klasičen, pravljičen spopad dobrega in zla. Včasih lahko le vojaški poseg reši bivanje kot tako. Rouando, Bosno, Demokratično republiko Kongo in Darfur bso le nemo opazovali. Odgovornost, nič več. Nič več. (Zinedine Zidane – Zizou, Sobotna priloga, str. 3)

Biti tujec, biti agresiven
Zizou se je poslovil na globoko človeški način./…/To je bila poteza človeka, ki ščiti tisto, kar mu je sveto. Za Zizouja je to poreklo./…/Zidane je, preprosto, izbral napačno obliko kaznovanja. Moral bi počakati do konca, zadeti strel iz bele točke in potem obiskati tisti sicilijanski hlod ter mu spremeniti osebni opis. Poglej, kako se igra igra? Ne razumeš? Ali nočeš razumeti? Si videl, kako lepo znamo z žogo sinovi skurbanih muslimanskih mater? /…/Zinedine je nedostopen človek. Dostopni so kužki. Zinedine je agresiven. Pomirjenost opravičuje krivice. Zinedine je tujec. Domačnost ubija strast. (Zinedine Zidane – Zizou, Sobotna priloga, str. 3)

Pravi tujci
»Novi« državljani EU bodo pri iskanju dela izenačeni s »starimi« - Več delovnih dovoljenj za prave tujce (uvod v članek Prosto zaposlovanje za vse državljane EU, Delo, 24. julij 2006)

Od danes naprej kupujte slovensko
(www.ihan.si, oglas v Delu, 8. avgust 2006)

Balkanci pretepajo svoje žene
V Črni gori, Makedoniji in Albaniji se moški izživljajo nad partnerkami in te jih pogosto niti ne prijavijo. Deklice so neredko žrtve vseh moških članov družine, očetov, očimov, stricev... /…/ Zanimivo je, da je tega nasilja največ na severu Črne gore, kjer vlada največja revščina in kjer se po nekaterih podatkih popije največ alkohola. /…/ Takšno nasilje seveda ni značilno le za Črno goro. Po uradnih podatkih je trpinčena tudi vska tretja ženska v Makedoniji, kjer prav tako narašča število teh kaznivih dejanj./…/Sicer Albanci prav nič ne zaostajajo za preostalimi Balkanci. /…/ Tudi Albanci precej pijejo, nato pa pretepajo…(Balkanski običaji – Ženske pretepene do smrti in prisiljene v prostitucijo, Delo, 29. avgust 2006).

Prijetne akcije policije
Petintrideset tisoč tolarjev za intimno urico z dvema dekletoma - takšen je bil dogovor, ki sta ga aprila letos po telefonu sklenila moški, za katerega se je pozneje izkazalo, da je tajni policijski delavec, in Ljubljančan, star okoli 50 let, ki se je ukvarjal z zvodništvom. /…/ Policist s (prijetno) skrivno nalogo je torej prišel v stanovanje, kjer so delala dekleta. Dve cvetki sta šli z njim v sobo, se slekli, takrat pa so na vrata že potrkali klientovi uniformirani kolegi in akcija je bila končana. (Prostitutkam ukazoval z invalidskega vozička, Dnevnik, 19. september 2006)

Metelkova potrebuje šolo s prilagojenim programom
Potem ko so v preteklih mesecih uporabniki Avtonomne kulturne cone (AKC) Metelkova mesto v Ljubljani skušali preprečiti napovedano rušenje t.i. Male šole, je objekt minuli teden le porušila gradbena inšpekcija. Metelkovci so v odgovor na »represijo države« napovedali gradnjo t.i. Osnovne šole, za katero že zbirajo zidake. V načrtu so tudi gradnja Gimnazije, Srednje frizerske šole, Visoke šole za zapravljanje časa in, kot prednostni projekt, Šole s prilagojenim programom, ki jo na Metelkovi nujno potrebujejo. (Amatersko šolstvo, Mag, 9. avgust 2006)

Črni panter - srčika slovenske kulture in zgodovine
Slovenske najstnike, ki so se v šolah pojavili s panterjem na majicah, so v več primerih, nedvomno načrtno, označili kot navdušence za neonacistično, postfašistično ali kako podobno ideologijo. S tem so strašili tudi njihove nepoučene starše. To se je dogajalo v samostojni, demokratični, mednarodno priznani in domnevno pravni državi Sloveniji. /.../ Po drugih deželah naletimo pri mladih na protestna gibanja, ki nasprotujejo porabniški družbi, globalizaciji ipd. EU si s financiranjem najrazličnejših predavanj prizadava razširiti “evropsko” zavest, ki naj bi izpodrinila narodno. Pri slovenskih mladih je težnja nasprotna: odkriti želijo resnično podobo svoje slovenske kulture in zgodovine. Mladi odraščajo, s tem se v javnosti širi tudi védenje o črnem panterju. Ne bo ga mogoče ustaviti. (Črni panter živi, Demokracija, 3. avgust 2006)

Posebni razlogi za članstvo v Društvu novinarjev Slovenije
Prvi razlog je bil v tem, da se novinarji vanj [Društvo novinarjev Slovenije- op.] niso včlanjevali iz pripadnosti svojemu cehu, pač pa bolj zato, da so dobili bodisi 10. odstotni popust pri nakupu avtomobilske znamke renault, bodisi mednarodno novinarsko izkaznico, ki jim je ponujala določene ugodnosti v tujini; drugi razlog je bil v tem, da so v njegovem vodstvu večinoma prevladovali novinarji, ki prihajajo iz t.i. levih medijev, čemur primerno enostranska je bila tudi politika društva. (Dvolično novinarsko društvo, Demokracija, 17. avgust 2006)

Presenetljive ugotovitve – plod vzornega raziskovalnega novinarstva
Slišati je, da nekateri kulturni projekti sicer niso slabi, vendarle pa ima umetnost mladih “kulturnikov”tudi svoje sprevržene stranske učinke. Poleg tega, da smo na uredništvo prejeli več klicev zgroženih sosedov na Trubarjevi ulici, smo se sami prepričali, ko smo se sprehodili mimo nekdanje tovarne koles, da na njeni strehi posedajo mladi in nadlegujejo mimoidoče. Očitno pa so na tem območju v uporabi tudi droge, če sodimo po inekcijiskih iglah, ki smo jih našli v neposredni bližini. (Droge v Rogu?, Demokracija, 28. september 2006)

Popolnoma jasno
Marsikdo se verjetno že sarkastično sprašuje, le kaj je večino predstavnic nežnejšega spola privabilo v slovenijo, saj je brez poklica izjemno težko priti do zaposlitve, da o mizerni plači za takšno delo niti ne govorimo. Odgovor je verjetno na dlani, če se spomnimo, da je predlani na desetine Slovencev hitelo na test za virus hiv, potem ko je ukrajinska prodajalka ljubezni umrla zaradi posledic aidsa. (Umetnice z vzhoda, Mag, 3. maj 2006)

Glavni izvozni artikel islama
Kdo bi si še pred nekaj leti mislil, da bodo salonski levičarji namesto Marxovega Kapitala brali koran in simpatizirali z religijo, ki je z omejevanjem posameznikove svobode in kršitvijo človekovih pravic /.../ ostala v sredjem veku. In katere glavni izvozni artikel v Evropo so poleg nafte nelegalni pribežniki, /.../. (Islamofili, Mag, 26. junij 2006)

Vsak najde svojega Žida
/.../ in da so bili člani nadzornega sveta Andrej Ručigaj, Andreja Kodrin in Stojan Zdolšek odpoklicani, namesto njih pa izvoljeni trije tujci (židovskega rodu - op. p.)/.../ (Židovska mreža, Mag, 6. september 2006)

Grdi oni in ubogi mi
Pa ne samo to, tujci množično kupujejo slovensko zemljo in druge nepremičnine, naša oblast pa nam bo obdavčila še tisto, kar imamo. (Mi in oni, Družina, 14. maj 2006)

Tema v Rogu
Ali takšno kulturno avtonomno cono res potrebujemo, presodite sami.V nedeljo zvečer, na zadnji dan festivala politično nekorektnega filma sem vstopil skozi vhod zapuščene tovarne Rog na Trubarjevi v Ljubljani. Takoj sem zavohal travo. Skupinice mladih so posedale po dvorišču in imele globoke pogovore ob svečah. /.../ Za take zapuščene in umazane prostore človek težko predpiše kakršnikoli red, tako da so se gledalci zelo dobro zlili z okoljem. (Festival politično nekorektnega filma, Družina, 21. maj 2006)

Predlog zakona o verskih skupnostih – neokomunistično darilo
Bojte se neokomunstičnih socialnih demokratov in revolucionarnih programskih daril, ki jih prinašajo. (Stalinistični manifest, Družina, 23. julij 2006)

Tuljenje in sikanje
V nekaterih šolah pa se o drugi svetovni vojni učijo le, da je Nemčija napadla zaveznike in da so zavezniki zmagali. O holokavstu in koncentracijskih taboriščih pa nič – ker so te teme sprožale vsesplošno tuljenje in sikanje muslimanov. (Kaj je dandanašnji (ne)dopustno, Družina, 27. avgust 2006)

nazaj