• 2. februarja vlada potrdi predlog zakona o medijih.
• 8. marca v državnem zboru poteka javna razprava o spremembah zakona. Društvo novinarjev Slovenije opozori na dostop medijev do informacij in ureditev pravice do popravka in odgovora kot najbolj problematična dela zakona. DNS in Mirovni inštitut sta med drugim kritična tudi do predlaganega načina financiranja medijev.

• 7. decembra upravni odbor Združenja za tisk in medije pri GZS oceni, da bi predlagana enotna davčna stopnja prinesla pomembno poslabšanje pogojev za izdajatelje tiskanih medijev in knjigotrške dejavnosti.
• V Uradnem listu (Ur. l. RS 100/2005) decembra izide sklep komisije za razlago kolektivne pogodbe, ki sta jo oblikovala RTV Slovenija in Sindikat novinarjev Slovenije. Komisija razloži, da kolektivna pogodba izenačuje materialne pravice redno zaposlenih in svobodnih novinarjev.
• 17. januarja je ustanovljena skupna delovna skupina SNS in Združenja za tisk in medije GZS, namenjena preučitvi vprašanja svobodnih novinarjev oziroma njihove vključitve v novinarsko kolektivno pogodbo, o kateri potekajo pogajanja med SNS in ZTM.
• 1. marca svet DNS sprejme izjavo o sovražnem govoru v medijih. Urednike in novinarje pozove, naj se sovražnega govora izogibajo, saj je to »v globokem nasprotju s profesionalnimi standardi in etičnimi zapovedmi novinarstva ter slovensko zakonodajo«.
• Od 7. do 9. aprila na Bledu poteka redna letna skupščine Evropske zveze novinarjev (EFJ). Glavne teme so: kakovostno novinarstvo v korporativni prihodnosti, koncentracija medijskega lastništva, organiziranje znotraj multinacionalk, revizija evropske direktive »Televizija brez meja«, vloga sindikatov v novem medijskem okolju in politika enakosti med spoloma ter vloga medijev v njej. Ob koncu EFJ sprejme izjavo o stanju v Sloveniji, v kateri izraža zaskrbljenost nad vdori politike v medije in vse slabšim socialnih položajem novinarjev.

• 21. decembra Svet RTV Slovenija namesto programsko-poslovnega načrta za leto 2006 sprejme sklep o mesečnem financiranju na podlagi načrta za leto 2005.
• 24. januarja v skladu z novim zakonom o RTV Slovenija konstituirajo programski svet.
• 10. februarja mine 30 let od začetka oddajanja TV Koper-Capodistria.
• 28. februarja programski svet za novega generalnega direktorja RTV Slovenija izbere Antona Guzeja, predsednika uprave Avto Celje. Guzej ne izpolnjuje enega od razpisnih pogojev – poznavanje problematike RTV-dejavnosti.
• Istega dne minister Janez Drobnič odrine mikrofon novinarke TV Slovenija Katje Šeruga, ki preverja neuradne informacije o njegovi zamenjavi. Ministrovo dejanje med drugimi obsodijo novinarji TV Slovenija in izvršni odbor DNS. Minister se opraviči, ker je »izgubil živce«.
• 18. aprila programski svet (na predlog Antona Guzeja) imenuje Vinka Vasleta za direktorja Radia Slovenija in Jožeta Možino za direktorja Televizije Slovenija.

• 15. decembra mine deset let od začetka oddajanja programa POP TV.
• 17. decembra POP TV predvaja sklepno oddajo resničnostnega šova Bar. Po podatkih Pro Plusa jo spremlja 270.000 gledalcev, starejših od 10 let; v zadnji oddaji prejmejo 329.000 klicev (oddan glas je stal 150 tolarjev). Spletna stran Bara naj bi prispevala k 500.000 novim povprečnim obiskom na dan. Neodgovorjena ostanejo vprašanja o domnevnih izkoriščevalskih pogodbah za tekmovalce, prikritem oglaševanju in nepravilnostih pri glasovanju.
• Februarja ameriška korporacija CME v korist treh bank zastavi svoj 100-odstotni delež v podjetju Produkcija Plus, ki ima v lastni programa POP TV in Kanal A.
• 7. februarja so Pro Plus, RTV Slovenija in Class 1 dosegli dogovor glede prenosa svetovnega nogometnega prvenstva v Nemčiji. Tekme SP bosta prenašala programa TV Slovenija 2 in Kanal A, TV Slovenija 1 in POP TV pa bosta prvenstvo spremljala v športno-informativnih oddajah.

• 1. decembra na Prvi TV zamenjajo odgovorno urednico. Namesto Urške Čerče (imenovane oktobra 2004) uprava na mesto glavnega in odgovornega urednika imenuje Tomaža Taškarja. Napovedujejo, da bo v programu več športa, sicer pa naj ne bi bilo večjih programskih sprememb.
• 3. januarja Ustavno sodišče RS pritrdi Radiu Dur, da so tarife iz pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del neustavne. SAZAS mora nov način določanja tarif oblikovati v pol leta.
• 27. januarja v Mariboru začne oddajati glasbena televizija Play TV, ki prej že mesec dni poskusno oddaja v Ljubljani. Njen lastnik je Matjaž Kosi.
• Februarja Jurij Schollmayer za najem posojila zastavi svoj 29-odstotni delež v družbi MTV Adria.
• 10. februarja začne v Mariboru oddajati nova postaja v mreži Infonet: Radio 1. Direktor je Boštjan Protner, vodja projekta je Sašo Papp, programski direktor Infoneta.
• 14. februarja TV Paprika predvaja pogovor Mance Zver s predsednikom SNS Zmagom Jelinčičem, v katerem oba govorita o fizičnih kaznih za pedofile. Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek njune izjave izpostavi kot primer sovražnega govora ter jih pošlje v preučitev tožilstvu in novinarskemu častnemu razsodišču.
• 3. aprila začne na frekvenci 106,4 (prej frekvenca Radia Gama MM) oddajati program Radio Ekspres, ki na spletni strani napoveduje, da se bo pravi program začel 1. maja, do takrat pa bodo predvajali glasbene uspešnice. 10 dni po začetku oddajanja Radia Ekspres ni mogoče najti v razvidu medijev Ministrstva za kulturo.

• 9. decembra Delo po 75 številkah ukine športni dnevnik AS. Uprava oceni, da »časopis v prvi fazi ni dosegel pričakovane ravni prodaje, ki bi srednjeročno zagotavljala uspešnost projekta«.
• 22. decembra Delo, d. d., prevzame tednik Mag; po objavljenih neuradnih informacijah je cena med 100 in 120 milijoni tolarjev.
• 23. decembra na skupščini z mesta predsednika nadzornega sveta odstopi Robert Šega in ostane član NS; novi predsednik na predlog KD Group postane Boris Zupančič, nova člana pa dr. Dejan Jelovac in dr. Žan Jan Oplotnik (vsi imenovani za štiri leta). Predsednik uprave KD Group (19,99-odstotni lastnik Dela) Matjaž Gantar po skupščini pove, da bo za KD Group Delo »portfeljska naložba« in ne izključuje možnosti prodaje deleža.
• 18. januarja aktiv novinarjev Dela in sindikat novinarjev Dela v odprtem pismu zapišeta, da je Delo pod pritiski politike, ki se skriva za lastniki. Postavita štiri zahteve za ureditev razmer in napovesta priprave na stavko, če ne bodo izpolnjene.
• 20. januarja nadzorni svet sporazumno nekrivdno razreši predsednika uprave Tomaža Peroviča. Odstopita tudi člana uprave Nataša Šuklje Velkavrh in Mitja Vojsk. Zaradi neuspelega razpisa za člana nove, dvočlanske uprave, jima mandat podaljšajo do 14. aprila. Novi predsednik uprave postane Danilo Slivnik (od oktobra član uprave za tehnične zadeve). Sodelavcem napove, da bo novi odgovorni urednik prišel iz Delove hiše.
• 6. februarja Danilo Slivnik za novega odgovornega urednika predlaga Petra Jančiča, novinarja in urednika pri Večeru. Aktiv novinarjev Dela glasuje proti njegovemu imenovanju (17 glasov za in 133 proti), 28. februarja NS Dela vseeno potrdi njegovo imenovanje. Hkrati podeli nov štiriletni mandat odgovornemu uredniku Slovenskih novic Marjanu Bauerju.
• 2. marca Peter Jančič prevzame mesto odgovornega urednika.
• 3. marca Finance objavijo napoved Danila Slivnika, da bo Delo začelo najpozneje do marca prihodnje leto izdajati nov dnevnik: »Narediti mislimo časopis manjšega formata, ki bi bil politično bolj sredinsko usmerjen, manj tog in bolj informativen kot Delo. S tem želimo kljub padanju naklad časopisov širiti svojo ponudbo in ne delati konkurence samim sebi.«
• Aprila novi odgovorni urednik izpelje več kadrovskih in drugih sprememb. Nekdanji odgovorni urednik Darijan Košir postane njegov pomočnik in urednik gospodarske redakcije. Jančič razreši urednika Sobotne priloge Ervina Hladnika Milharčiča in razpusti redakcijo; SP naj bi sicer dobila novega urednika, vendar naj bi vsebino poslej ustvarjali novinarji vseh redakcij. Izvršni odbor Aktiva novinarjev Dela se odzove z izjavo, v kateri med drugim zapiše, da je Delo najočitnejša žrtev politične čistke med tiskanimi mediji v državi. Jančič očitke zanika.

• 15. decembra nadzorni svet Dnevnika na pobudo predsednika Bojana Petana (ki prek družbe DZS obvladuje 51 odstotkov Dnevnika) predsedniku uprave Branku Pavlinu deset mesecev pred iztekom podaljša mandat do oktobra 2011.
• Marca je potrjen vstop WAZ-a na slovenski medijski trg, vendar še niso uradno znane podrobnosti posla z DZS, 51-odstotnim lastnikom Dnevnika. Po poročanju Financ naj bi WAZ in DZS ustanovila skupno podjetje, na katero bi DZS prenesel pol svojega zdajšnjega deleža v Dnevniku; osrednji načrt naj bi bilo lansiranje tabloida Direkt v Srbiji, BiH in na Hrvaškem. (Aprila Finance pišejo o zastojih v pogajanjih; predsednik uprave DZS Bojan Petan zatrjuje: »Dosegli smo dogovor glede ključnih točk našega sodelovanja, zato pričakujem, da bomo pogovore končali še pred poletjem.«)
• 7. marca Direkt objavi obdukcijske zapisnike treh deklet, ki so decembra umrla pred klubom Lipa. Prva stran napoveduje »šokantno« poročilo o sledeh narkomanskih igel na vseh treh žrtvah. Njihovi starši vložijo tožbo zoper Direkt. Zahtevajo javno opravičilo na prvi strani tabloida in skupaj 30 milijonov tolarjev odškodnine. Aktiv novinarjev Dnevnika zoper odgovornega urednika Direkta Bojana Požarja vloži pritožbo na novinarsko častno razsodišče.
• 15. marca okrožno sodišče v Ljubljani obsodi Bojana Požarja na trimesečno pogojno zaporno kazen z enoletnim preizkusnim rokom zaradi razžalitve nekdanjega direktorja Stanovanjskega sklada Republike Slovenije Edvarda Ovna, ko je bil Požar še urednik Bulvarja, priloge Slovenskih novic. Požarjev zagovornik Emil Zakonjšek takoj napove pritožbo na razsodbo.

• 2. decembra višje sodišče v Mariboru zaradi procesne napake razveljavi razsodbo okrožnega sodišča, da ni temeljev odškodninske odgovornosti v tožbi Janka Zakeršnika zoper (nekdanjega) novinarja Mira Petka in časopisno hišo Večer. Tožnik zaradi duševnih bolečin, razžalitve časti in dobrega imena zahteva pet milijonov tolarjev odškodnine ter prepoved pisanja in objavljanja člankov, ki posegajo v njegove osebnostne pravice.
• 31. januarja »iz osebnih razlogov« odstopi predsednik uprave Večera Mirko Tišma. Poslovni rezultati kažejo, da je ČZP Večer v letu 2005 povečal dobiček iz poslovanja za 32 odstotkov in celotni dobiček za 23,5 odstotka. Čisti dobiček so ocenili na 282 milijonov tolarjev.
• 28. februarja mine pet let od napada na Mira Petka; primer je še vedno brez epiloga. - 1. marca vodenje uprave Večera prevzame Mirko Predan, ki je bil med leti 1991 in 2000 odgovorni urednik Večera. Napove imenovanje novega odgovornega urednika ter korenito grafično in vsebinsko prenovo časopisa.

• 15. februarja mine pet let od začetka dnevnega izhajanja Financ.
• Aprila stopita v veljavo sporazumna razrešitev direktorja Jurija Giacomellija ter združitev funkcij direktorja in odgovornega urednika. Novo funkcijo prevzame dolgoletni odgovorni urednik Financ Peter Frankl.

• 9. decembra višje sodišče v Ljubljani razveljavi sodbi nižjih sodišč in razsodi, da mora tednik Mladina plačati odškodnino nekdanjemu poslancu Nove Slovenije Jožetu Berniku. Tožnik zato, ker ga je Mladina povezovala z gestapom, zahteva pet milijonov tolarjev. O višini odškodnine bo odločilo okrožno sodišče.

• Decembra Tomaž Drozg in Boštjan Jevšek prodata svoje delnice v podjetju Burda (skupaj 39,9 odstotkov), ki je nastalo iz nekdanje Motomedie. Kupec je nemški Gruner und Jahr, ki je pred tem s finskim Sanoma Magazines International in avstrijsko Styrio Media AG sklenil partnerstvo za skupen nastop na področju revijalnega tiska v balkanski regiji.

• 5. decembra nadzorni svet krivdno razreši predsednika uprave družbe Delo Prodaja Jureta Božiča. Za leto dni na njegovo mesto imenuje Marjana Božnika, dotlej člana uprave.
• Leta 2005 je podjetje ustvarilo za 119 milijonov tolarjev dobička, kar je manj kot petina dobička iz leta prej.

• Po podatkih Mediane je bila skupna bruto vrednost oglaševanja v Sloveniji v letu 2005 83,5 milijarde tolarjev – osem odstotkov več kot leto prej. 55-odstotni delež oglaševalskega kolača je šel televizijam, 11 odstotkov dnevnikom, 10 revijam itd. Tednik Demokracija je z oglasi ustvaril 70 milijonov tolarjev, kar je dvakrat več kot leto pred tem, Mladina pa je leto končala štiri odstotke pod letnim načrtom oglasnih prihodkov.
• 9. decembra Delo poroča, da je direktorica družbe POP TV, d. o. o, Marjetka Horvat na agencijo za pošto in elektronske komunikacije, svet za radiodifuzijo in ministrstvo za kulturo poslala prijavo, da MTV Adria in TV Paprika kršita zakon o medijih, prva s prekomernim oglaševanjem in kršitvami določb o uporabi slovenskega jezika, druga s prikritim oglaševanjem v poimenovanjih oddaj (Najboljši sosed, Optika Sever, Mladinska knjiga).
• 14. decembra oglaševalsko razsodišče pritrdi pritožbi družbe Cati zaradi tiskanega oglasa v obliki intervjuja, objavljenega v reviji Manager, ki po mnenju razsodišča ni bil dovolj jasno označen kot plačana vsebina. Naročnik je bila Mediana, izdajatelj Managerja so Finance.
• V začetku februarja diskontni trgovec Hofer prekine 100 milijonov tolarjev vredno oglaševalsko pogodbo s časopisno hišo Dnevnik. Kot razlog navedejo povišanje cen oglasov, kar na Dnevniku zanikajo.
• 9. februarja RTV Slovenija zaradi nesprejemljive vsebine do preklica odpove vse objave oglasov za časnik Direkt v vseh svojih programih.
• 19. marca oglaševalsko razsodišče sprejme sklep, da je Playboy prekršil oglaševalski kodeks s svojimi jumbo plakati razgaljene Rebeke.