Sredi januarja je slovenska policija prenehala dajati novinarjem osebne podatke o osebah, vpletenih v domnevna kriminalna dejanja in v druge dogodke s področja notranjih zadev, argument za to dejanje pa je bilo stališče inšpektorja za varstvo osebnih podatkov, da Zakon o varstvu osebnih podatkov policiji preprečuje, da bi informacije dajali novinarjem. Novinarji in novinarske organizacije so se na to odločitev odzvali z ogorčenjem, saj ni sprejemljivo, da bi se omejilo vse informacije, zlasti pa tiste zadeve, v katere so vpletene javne osebe in bi bilo njihovo razkritje v interesu javnosti. Zaradi tega je ministrstvo za kulturo začelo s postopkom spreminjanja zakona o medijih, k usklajevanjem pa pozvalo tudi društvo novinarjev. V naslednjih mesecih so potekala usklajevanja, na katerih naj bi se dogovorili za razmejitev med javnimi in osebnimi podatki, ko gre za informiranje novinarjev. Vendar je zakonski predlog dvakrat ostal na pol poti: ni uredil nerešenih problemov v celoti in ni prišel skozi proceduro državnega zbora.

Konec leta 2003 je med lastnike tretjega največjega dnevnika v Sloveniji, Dnevnik, vstopila avstrijska družba Styria. Postala je četrtinski lastnik podjetja Dnevnik, ki poleg časopisa izdaja še tednik Nedeljski dnevnik in nekaj manjših medijev. Družba Styria si že dalj časa prizadeva vstopiti v slovenski medijski prostor – podobno velja za nekaj drugih velikih evropskih medijskih hiš. Že jeseni 2003 je začela izdajati brezplačni tednik Žurnal. Vodstvo družbe Styria je sicer takoj po prevzemu četrtinskega deleža napovedalo, da se ne namerava vmešavati v uredniško politiko. A hkrati je prav Styria na skupščini podjetja konec marca letos predlagala spremembe statuta družbe, s katerim so novinarjem odvzeli soglasje pri razrešitvi odgovornih novinarjev podjetja, predhodno pa je bila ta odločitev usklajena z drugim velikim lastnikom, slovensko družbo DZS. Le nekaj mesecev po prevzemu četrtinskega deleža je torej Styria že odločno posegla v avtonomijo uredništva, pri čem je imela podporo slovenskih lastnikov.

Aprila sta bila imenovana nova nadzorna sveta v največjih družbah, ki izdajata tiskane medije, v Delu in Večeru. Oba nova nadzorna sveta sta se odločno spremenila zaradi nove lastniške sestave. Tako imajo v Delu odslej tudi v nadzornem svetu večino predstavniki največjega lastnika, Pivovarne Laško, ki je prek povezanih družb hkrati zelo vplivna tudi v družbi Večer. Zakaj se je Pivovarna Laško skupaj s povezanimi osebami odločila, da postane najvplivnejše podjetje na področju medijev, za zdaj ostaja skrivnost. Oba nadzorna sveta sta neuradno napovedala spremembe na področju upravljanja podjetij, na Večeru imenovanje nove uprave in novega urednika drugega največjega dnevnika Večer, na Delu pa vsaj novo upravo podjetja.

Vlada Republike Slovenije je sprejela zakonske spremembe medijske zakonodaje na dveh področjih: pri regulaciji koncentracije kapitala na področju medijev in pri dostopu medijev do javnih informacij. Odslej naj bi se z bolj transparentnimi postopki zagotavljalo večjo preglednost medijske lastnine, hkrati pa bodo menda v veljavo stopile tudi nekatere nove omejitve lastništva medijev. Na drugi strani naj bi slovenski novinarji v skladu s predlogom društva novinarjev dobili tudi tako imenovano hitro pravno zaščito v primeru, če neka javna oseba ali institucija ne bi hotela dati podatkov o svojem poslovanju ali podatkov, ki jih hrani v svojih bazah. Vendar pa je zakon obstal sredi procedure v parlamentu, saj do konca mandata parlamenta zakon ni bil obravnavan.

Sindikat novinarjev Slovenije je v začetku junija posredoval predstavnikom delodajalcev predlog sprememb več kot deset let stare nacionalne kolektivne pogodbe, v katerim je med drugim opredeljen tudi status tako imenovanih svobodnih novinarjev, ki predstavljajo že skoraj 30 odstotkov vseh novinarjev, ki delujejo za medijske hiše v Sloveniji. Že prvi odzivi delodajalcev, ki so zavrnili pogajanja, kažejo, da je pred slovenskimi novinarji hud boj za kolektivno pogodbo. Zato sta že konec junija tako novinarski sindikat kot novinarsko društvo začela neformalne priprave na jesensko vseslovensko stavko novinarjev. Splošne novinarske stavke v nasprotju z nekaterimi sosednjimi državami, na primer Italije, v Sloveniji še ni bilo. Ker pa se razmere slabšajo, se ji ni bilo mogoče izogniti. Tako je 80 odstotkov slovenskih poklicnih novinarjev in okoli 40 odstotkov neregistriranih novinarjev 3. oktobra, na dan volitev, začelo stavko, ki je bila prekinjena po treh dneh, ko so pogajalci gospodarske zbornice končno in s težko muko privolili v pogajanja.

Večer je v začetku junija objavil razpis za novega predsednika družbe, na njem pa je bil izbran Marko Tišma, na področju medijev popoln novinec. Ena prvih potez novega predsednika uprave je bila objava razpisa za imenovanje novega odgovornega urednika dnevnika Večer. Nova uprava Dela V skladu s pričakovanji sta bili julija imenovani kar dve novi upravi: novi predsednik uprave Dela je postal Tomaž Perovič, dolgoletni urednik POP TV, največje komercialne televizijske postaje v Sloveniji, sicer v lasti bahamske CME. Perovič po imenovanju ni hotel napovedati svojih prihodnjih potez, nedvomno pa so na odločitev lastnikov, da zamenja upravo Dela, ki je konec leta 2003 predčasno razrešila dolgoletnega urednika Dela Mitjo Meršola in za novega urednika imenovala Darijana Koširja, vplivale tudi razmere na Delu – na eni strani ne zelo pregledno poslovanje, na drugi pa nezadovoljstvo zaposlenih.

Konec julija je bila izbrana tudi nova urednica Večera. Urednica je postala dolgoletna urednica lokalnih strani Dela Darja Verbič. Na izrekanju o podpori novinarjev novemu imenovanju se je večina novinarjev Večera odločila za Darjo Verbič.

Odločitev Tomaža Peroviča, da postane predsednik uprave Dela in sprejme ponudbo lastnikov Dela, pa je imela močan odziv tudi na POP TV. Perovič je bil namreč prvi in doslej edini urednik te televizije, zaradi sočasnih odhodov več pomembnih urednikov oziroma direktorjev pa so se zaposleni zbali, da je podjetje v težavah. Direktor POP TV Marijan Jurenec je zagotavljal, da televizija, katere gledanost velikokrat preseže gledanost nacionalne televizije, nima nobenih poslovnih težav; temu pritrjujejo tudi objavljeni poslovni rezultati, ki kažejo eno najvišjih stopenj dobičkonosnosti podjetja tako na medijskem področju kot tudi v gospodarstvu. Za novo urednico je bila imenovana Darja Zgonc, dolgoletna voditeljica in urednica osrednje informativne oddaje »24ur«, v skladu s slovensko zakonodajo pa je bilo izvedeno pridobivanje mnenja novinarjev o njenem imenovanju. Novinarji so jo podprli.

Novinar Miro Petek, ki so ga neznanci februarja 2001 poskušali umoriti, zaradi česar v Murski Soboti letos poteka velik proces zoper izvajalce napada – naročnikom za zdaj krivde še ne morejo dokazati –, je konec julija sporočil, da bo na jesenskih parlamentarnih volitvah nastopil na listi Slovenske demokratske stranke. Na njegovo odločitev, da po letih solidarnega boja vseh slovenskih novinarjev in novinarskih organizacij za njegovo pravico prestopi med politike, je med novinarji povzročila ogorčenje in razočaranje. Miro Petek je bil na volitvah skupaj s stranko izredno uspešen in je bil izvoljen za poslanca državnega zbora.

Prvi teden avgusta je vodstvo Primorskih novic, lokalnega časopisa slovenskega obmorskega pasu, javno napovedalo, da bodo 27. septembra postali dnevnik, ki bo izhajal vsak dan razen v nedeljo. Slovenija je tako dobila še en dnevni časopis, ki se je pridružil Delu, Večeru, Dnevniku, Slovenskim novicam, Ekipi in Financam. Gre tudi za geostrateško odločitev lastnikov podjetja, Primorske novice pa bodo poskušale postati najmočnejši medij v tem delu Slovenije. Če bo projekt v naslednjih letih uspešen, lahko pride do nastanka podobnih dnevnikov tudi v drugih delih Slovenije.