Ko na eni strani otoka Hvara zagori gozd, je to za domačine na drugi strani skoraj tako, kakor bi gorelo kje na Marsu ali Veneri, kvečjemu v Avstraliji ali Sibiriji. Povsem pišmevuhovski odnos do tega imajo. /…/ Tak je splošni vzorec odzivanja na požare in razume se, da tudi tam živijo ljudje, ki jim ni vseeno. Ampak jih je sila malo. /…/ Ampak zastarela vozila, največ prastari tamovci, in kot po naročilu zavaljeni gasilci, ki so predvsem v veselje lastnikom konob ob hvarskih cestah, ne zbujajo dobrih požarnovarnostnih občutkov. Predlani ko je zagorelo v enem od letoviško uporabnih zalivov pod vasjo Bogomolje, se je pricijazilo po bregu dol eno takšnih vozil komaj debelo uro potem, ko je bil sprožen alarm. V njem sta sedela prav takšna tipa, kot sem ju opisal, in tisti na sovoznikovem sedežu je ležerno kadil cigareto. Ni dvakrat za reči, da je ogorek vrgel kar skozi okno. Na srečo so domačini (lastniki apartmajev, torej tisti, ki jih je požar neposredno ogrožal) in še bolj počitničarji (Slovenci) požar zadušili že v zametku in sta onadva v tamovcu nemara lahko zadovoljno ugotovila, da je čas za novo porcijo pršuta in liter bevande. /…/ Kapitan bi po opravljenem delu najbrž brezbrižno dvignil sidro in odplul kam drugam, ko ne bi bil doma iz Gdinja, prve vasi od Bogomolja v smeri zahodnega Hvara. Takoj je ocenil, da je požar nastal nekje med Bogomoljem in Gdinjem. V igri je bila varianta C iz uvoda tega zapisa: kapitan domačin, ki le nekaj ur prej v sosednjem zalivu, polnem kopalcev, mrtev hladen izprazni ladijsko greznico, zazna neposredno ogroženost svoje »dedovine«. Zato nemudoma sproži vse mogoče telekomunikacijske sisteme, /…/ Za zaliv Stara in njegove goste se je začela privlačna predstava s pridihom srhljivosti: zgoraj vse večja in vse grozljivejša dimna goba, ki je nekatere počitničarje (Slovence) navdala s tolikšno zloveščnostjo, da so se začeli pripravljati na evakuacijo; spodaj, tristo ali štiristo metrov pred samo plažo demonstracija spretnosti pilotov, ki so prav tam zajemali morsko vodo za gašenje. So pa bili tam tudi počitničarji (Slovenci), ki so se nemudoma podali gor v vas, da bi se pridružili gašenju požara ali, bolje, k ukrepanju, ki naj bi preprečilo, da bi ta prodrl v samo vas. /…/ Ko je padla pripomba, zakaj se vsaj ta edina avtocisterna bolj ne podviza, je sledila kronska pomiritev iz ust kapitana ladje cisterne: »Ampak ljudje, tudi šofer cisterne je samo človek, ki ima pravico biti utrujen!« (»Uhvatila ga fjaka«) (Lepi otoki lepo gorijo, Sobotna priloga, 16. avgusta 2003)

Med predrzneži, ki kradejo po trgovinah, so različni ljudje. Tako se med policami radi sučejo brezdomci, ki iščejo primerno steklenico in morda še kaj za pod zob, odvisniki, ki jih stiska neustavljiva potreba, pa tudi dijaka lahko zasrbijo prsti. Na Bezenškovi v Mostah sta se v torek sredi popoldneva priklatila fanta. Ko sta si nekaj časa ogledovala, kaj vse prodajajo, je eden stegnil roke in s police nad blagajno začel jemati cigarete. /…/ V trgovini sta, kot se je hitro izkazalo, kradla 16-letna dijaka, ki doslej s policijo še nista imela opravka. (Prodajalka se ni dala, Delo, 29. avgusta 2003)

Upicanjene mačice v lahkih in bolj ali manj prozornih oblačilcih so se v parih, pa tudi skupinicah, včasih tudi oplemenitene s kakšnim postavnim žrebičem, zlivale v družbo čakajočih, tako da je skupinica iz minute v minuto postajala večja in složnejša, pa tudi močnejša. / … / Stavit pa grem, da med spremljevalci ni bilo nobene bejbike, ki bi čakala svojega tipčka pred vrati trgovine. (Tehno šoping, Mladina, 26. julija 2003)

Naj spomnim še na vsesplošno zgražanje, ko je pred leti nekje na Gorenjskem nekaj mladih okrutno mučilo mačke. Zdaj napredujemo in prebiramo že o mučenju in umoru človeka. Ob tako očitnih hudodelstvih se nam postavljajo vprašanja, kakšna je naša družba, katere vrednote ji vladajo in kdo ter kako pri nas vzgaja mlade. Spirala zla se veča, v njej pa nastopajo predvsem mladi. Vsi ti so šli ali še gredo skozi naše slovenske šole in učili so se pri naših učiteljih. Nedavno je dr. Hubert Požarnik prav v Družini opozoril na kritično stanje, ki vlada v naših šolah, in posebej posvaril pred nekaterimi osrednjimi inovacijami prenove šolstva, /…/ Inovacije, ki so jih vpeljali, se dotikajo prav (ne)vzgoje za vrednote, ki so temelj vsake normalne družbe. /…/ Naši »šolski inženirji« pravijo, da »je vzgoja nasilje nad otrokom in da je vsaka vzgoja v najboljšem primeru zasebna stvar staršev, da moralnih vrednot ni mogoče učiti ali da je dovolj, če se vzgoja omeji na usposabljanje otrok za življenje v liberalni družbi in pluralni ter večkulturni civilizaciji«. Tako gledanje na smisel in mesto vzgoje in šolanja pripelje v skrajni posledici do nasilja. /…/ Vsako leto je več mladih, ki se predajajo alkoholu, mamilom in spolnemu razvratu. (Postajamo družba nasilja?, Družina, 13. julija 2003)

Jabolko ne popiva daleč od drevesa / Lisa Marie Presley gre po stopinjah očeta Elvisa - Poje, se baše in popiva / Lisa Marie Presley gre po očetovih stopinjah, a ne le v glasbi. Na prvi pevski turneji, ki se je začela sredi julija, koncertom sledijo razbrzdane zabave, na katerih gostje neutrudno jedo in popivajo. Ne gre le za hudobne govorice, saj o tem pričajo fotografije, na katerih se lepo vidi, da se je v zadnjih tednih močno zredila. / Iz napetosti in tesnobe se ne rešuje le s pijačo, ampak tudi z jedačo. Pred vsakim nastopom se dogovori za dostavo pripravljene hrane. Podobnost z očetom je očitna. Veliki Elvis se ni znal upreti užitkom pri hrani in pijači, kar mu je tudi uničilo zdravje. Lisa Marie se po nastopih predaja prav takšnemu preobjedanju in popivanju. Če bo to nadaljevala, se ji utegne zgoditi, da bo končala v prezgodnjem grobu kot oče. (Jabolko ne popiva daleč od drevesa, Slovenske novice, 19. avgusta 2003)

Če odvisnika pograbi in je sila huda - lahko bi rekli, da mora čimprej dobiti svojo običajno »dozo«, sicer se mu lahko tudi zmeša - bo naredil karkoli, samo da bo prišel do denarja za mamilo. V torek okrog pol dveh popoldne se je takšen tič sukal po Metelkovi in na koncu planil nad 21-letnega Vrhničana, ki je stal pri svojem avtomobilu. Predrznež mu je najprej strgal zlato verižico z vratu, ko pa je v avtu zagledal mobitel, je pograbil še tega in zbežal proti Vodmatu. Okradeni Vrhničan je razbojnika takoj prijavil, dobro opisal in policisti so okrog šestih popoldne prijeli 30-letnega J. B. iz Ljubljane, in to prav na Metelkovi. /…/ Ljubljančana, je povratnik in odvisnik, so za šest ur pridržali, ovadba pa bo šla naprej po redni poti. (Za »dozo« se naredi skoraj vse, Delo, 31. julija 2003)

Keš pička / Žena ga ne rajca / Idol množic Kobe Bryant je prevaral svojo ženo, še več, neko 19-letnico, zaposleno kot receptorko hotela v Koloradu, naj bi celo posilil. Prasec! Spet smo vsi moški enaki! / Nekaj dni po tem, ko je v javnost pricurljala zgodbica o potrebnem Kobeju, je sledil nov šok. Na novinarski konferenci se zakonca Bryant držita za roki, kakor da sta na novo zaljubljena. Princ kupi princesi štiri milijone dolarjev vreden prstan, denar očitno celi vse rane, rojena je nova romantična pravljica za otroke. Bljek - osladno in zaigrano do skrajnosti. / Kobe na igrišču polni koše, Vanessa po trgovinah neusmiljeno zapravlja moževo premoženje. Tako kot vsi je bila tudi keš pička zloglasnega 11. septembra zalepljena pred teve zaslon. A vse, kar je baje izustila, je bilo: »To bo samo upočasnilo dostavo mojega novega mercedesa-benza.« (Žena ga ne rajca, Finale, Slovenske novice, 4. avgusta 2003)

Novička na drugi strani osrednjega provladnega časopisa me je opozorila na še eno potezo v uničevanju nravnega reda naše družbe. /…/ Zanimivo je, da je ministrstvo, ki ta zakon vlaga, pri pripravi osnutka sodelovalo z različnimi homoseksualnimi in lezbičnimi skupinami. Da so zakon vložili potiho in brez pompa, pomeni, da se zavedajo, da povprečni ljudje takega koraka ne podpirajo. Kdor si še upa javno povedati, da ima pojav homoseksualnosti za nenaraven, da mu je odvraten, bo hitro označen za »homofoba«, kar ni nič drugega kot neka nestrpna nalepka v smislu »rasist«, »nacifašist«, »črnuh« ali »krščan«. Različne parade »ponosa« z gesli »mi … vi« mi sporočajo o pritisku, ki ga majhna, obrobna, a močna lobijska svetovna skupina izvaja na družbo, da bi jim dodelila privilegije, ki jim ne pripadajo. Ne vidim namreč nobene potrebe po zakonski zvezi istospolnih. Prvič zato ne, ker so te zveze redkokdaj trajne, potem pa ne zato, ker ni potrebe, da bi »partner« užival avtomatično pravico dedovanja, zdravstvenega varstva in drugih pravic, ki izhajajo iz družine. Predvsem pa se bo obzorje še bolj zapletlo, ko bodo hoteli posvojiti tuje otroke, saj je očitno, da si otrok ne more ustvariti prave podobe odnosov med ljudmi, če ima pred seboj v korenini zgrešen odnos. Homoseksualci nenehoma trdijo, da so zapostavljeni, ja, celo preganjani naj bi bili. Sam menim, da to ni res, ampak je ta izgovor le sredstvo za ustrahovanje. V medijih imajo privilegiran položaj, v nadaljevankah ali nanizankah so nenehoma predstavljeni kot »veliki pozitivci«, uspešni, čuteči ljudje, redko kdaj jih srečujemo v položajih, ki jih mora vsak normalen človek premagovati v življenju. Ta podoba je prav tako izkrivljena, kakor če bi jih prikazovali le kot »velike« negativce. /…/ Zakon, ki je sedaj v postopku, je še eden tistih, ki je namenjen majhnemu, privilegiranemu številu ljudi. Neverjetno je, kako dosledno LDS-ovska vlada zapostavlja potrebe molčeče, normalne večine. /…/ Homoseksualen odnos je po naravi jalov, zato bo vedno le obroben pojav. Če smo danes strpni in potrpežljivi od tega, pa to še ne pomeni, da jim moramo priznavati družbene statuse, ki jim ne pripadajo in jih ne potrebujejo, /…/ Krivica, ki jo bo zakon o homoseksualnih porokah naredil pravi zakonski skupnosti, bo nevidna, vendar bo še ena rana pri pojmovanju in pomenu te družbene ustanove. Naj se torej nihče od teh, ki sistematično rušijo naravni, človeški red v družbi, ne čudi, če bodo sadovi nasilje, nestrpnost in propad. (Potiho in brez hrupa …, Družina, 10. avgusta 2003)

Pika je okrogla / Pika Božič se je zredila za dva do tri kilogramčke, ki jih njena postava komajda še prenese. / Še vedno seksi Pika se je, po naši strogi presoji, v zadnjih tednih zredila za okoli 2-3 odvečne kilogramčke, ki jih njena postava komajda še prenese: še posebno zadnjica, tudi v odrskem kostimčku medicinske sestre, ki žvrgoli skupaj s čukom Markom Vozljem. / Tudi na polfinalu lepotnega izbora miss Slovenija za miss sveta v Termah Olimia v Podčetrtku je pevka dokazala, da se sendvičkom ne more upreti. (Pika je okrogla, Bulvar, Slovenske novice, 20. avgusta 2003)

Mrha / Jo je Ralf zatajil? / Ali jo je Eddie Jordan sploh prepoznal? In - še pomembneje - kakšna se v tej podobi zdi Ralfu Schumacherju? Na pokrovu vrhunskega aston martina se preteguje Katie Price. Lepo grajeno Britanko je pred leti angažiral Eddie Jordan in z njo kot pašo za oči premaknil svoje dirkalno vozilo v središče pozornosti. (Jo je Ralf zatajil?, Finale, Slovenske novice, 21. julija 2003)

Življenjsko načelo »dobrih turistov« je tako, da posledično na debelo smetijo, mastijo, mendrajo in teptajo tako imenovano naravno danost jadranskega okolja, če to hočejo ali ne. Razdejanje, ki ga puščajo za seboj, pa prebivalstva ne vznemirja preveč. Želijo si še več še bolj »dobrih« turistov. /…/ Obmorci so nesrečni, če vidijo kakšno stvar, ki še ni zabetonirana, večkrat betonirajo kar tako iz najbolj čistega veselja, pravijo, da betonskih površin ni nikoli dovolj. Veseli so, če je njihovo betoniranje čim bolj površno in malomarno opravljeno, v tem vidijo svoj ustvarjalni talent. Beton v obmorskih krajih je nekakšna kuga. /…/ Betonska mrzlica je v omenjenih krajih hujša od požarov. Po svoje jih imajo celo radi, saj jim pripravljajo terene za betoniranje. »Turistička štampa« Če ne bi bilo političnih pamfletov, bi bil turistični tisk najbolj lažniva stvar na svetu. /…/ Taki tiski kažejo sončne vzhode in zahode, prelestno naravo, obdelana polja, gradove, cerkve, stara mestna jedra, samostane, ljudi v narodnih nošah, /…/ To, kar propagira »turistička štampa«, je le majhen delček, zgubljen v morju vsakršne prostorske nemarščine. Nemarščina je najbolj izpostavljeno določilo krajev, ki jih popisujem. Prav ona bo te kraje tudi dokončno ugonobila. Ko bo nemarščina dokončno triumfirala, se bodo umaknili »dobri« turisti. Odšli bodo na Pacifik, Barbados, Sejšele …, kjer je še kaj kolikor toliko naravnega. Na Jadran bodo hodili spet samo siromaki, če sploh, mogoče tudi teh ne bo. /…/ Jaz sem čustveno tradicionalno vezan na Jadransko morje, nepomembno se mi zdi, ali pripada Hrvaški ali kateri drugi državi, njegovo tragedijo doživljam kot osebno travmo. (Nemarnost peha Jadran v pogubo, Delo, 27. avgusta 2003)

Možje postave s policijske postaje Center so pred dnevi prijeli tri rokohitrske zmikavte, ki so okradli zlatarstvo na Nazorjevi. Kot kaže, pa to ni edina tatvina, ki jo imajo na vesti. Prijeti nepridipravi so gruzinski prebežniki, ki so julija prišli v Slovenijo, zaprosili za azil in so doslej bivali v azilnem domu, v »prostem« času pa so se ukvarjali s tatinsko obrtjo, ki jo očitno zelo dobro obvladajo. Kot smo že poročali, so se 29-letni D. D. ter 33-letna G. O. in G. G. 12. avgusta odpravili na potep po mestu in okrog pol enih popoldne zavili tudi v zlatarno na Nazorjevi. Starejša sta zamotila prodajalko, ki je morala z njima v drug prostor, da sta se razgledovala še tam, medtem pa je mlajši Gruzinec s posebej za to prirejeno oziroma ukrivljeno žico iz steklene vitrine izvlekel zlato verižico in jo vtaknil v žep. /…/ Zoper vse tri so sestavili ovadbo, po zaslišanju pa so se »azilanti« znašli v priporu. /…/ Kradli kot srake - Pri gruzinskih zmikavtih se je našlo marsikaj , kar na PP Center čaka na pravega lastnika. (Rokohitrski tatovi so prišli iz Gruzije, Delo, 27. avgusta 2003)

Med nepridipravi, ki se najraje lotevajo predvsem starejših žensk in jim kradejo torbice, je veliko odvisnikov, ki znajo samo na ta način priti do denarja in še kakšne stvari, ki jo takoj zamenjajo za mamilo, je včasih tudi dekle. Možje v modrem s policijske postaje Center so tako pred kratkim obravnavali predrznico, ki je imela pred očmi samo nikdar potešeno željo, in nekaj dni je nič ni moglo ustaviti, a se ji je skoraj pri vsaki tatvini zalomilo in so jo dobili. Policisti so zapisali, da je zasvojenka v nekaj dneh poskusila kar petkrat. Kazenska ovadba zoper 25-letno I. Č. iz Ljubljane pravi, da je v soboto, 2. avgusta, okrog pol petih popoldne na Ilirski okradla 27-letno dekle, ki je za trenutek odložilo torbo na tla. Tatica jo je pograbila in stekla proti Rozmanovi, /…/ Ko je preiskovalni sodnik videl, da gre za povratnico, ki so jo zaradi podobnih tatvin že večkrat obravnavali, in prebral, kaj vse piše v kazenski ovadbi, se je odločil za pripor. (Zasvojenka v priporu, Delo, 14. avgusta 2003)

Martina Colombari, ki je pri 16 letih postala miss Italije in obenem dekle takrat silno priljubljenega Alberta Tombe (smučar je bil v žiriji za izbor miss in je seveda glasoval zanjo), se je specializirala za znane športnike. (Kolobari s športniki, Finale, Slovenske novice, 14. julija 2003)

Njena filmska kariera je v vzponu, igralka je privlačna kot redko kdo in ima evropsko inteligenco, ki manjka ameriškim silikonskim seks bombam. (Pianist ima klavir, Monica ima telo, Slovenske novice, 13. junija 2003)

Danes je Heidi v majhnem, a elitnem krogu vrhunskih manekenk, njene slike pa krasijo tako spalnice mladih deklet, ki sanjarijo o manekenski karieri, kot mehanične delavnice dedcev v zrelih letih, ki sanjarijo o njej. Dedci srednjih let so očitno všeč tudi Heidi. Nekaj let je bila poročena z vrhunskim newyorškim frizerjem Ricom Pipinom, precej starejšim od nje, zdaj pa že nekaj mesecev lajša stara leta Flaviu Briatoriju. Šef oblačilnega giganta Benettona je pri petinpetdesetih očitno še dovolj krepak za skoraj pol mlajše lepotice, saj je pred njo dolgo hodil z njeno tekmico Naomi Campbell, mora pa tudi biti zabaven tip, kajti Heidi obožuje šaljivce. Mišic, ki so zanjo menda prav tako pomembne, sicer nima preveč, a domnevamo, da so vse na pravih mestih. (Heidi iz dolin, Mag, 20. avgusta 2003)

Menda je v tujini, že kakšen korak čez slovensko mejo, nekaj povsem običajnega, da se množice ljudi nagnetejo pred vrati trgovin že noč pred uradnim začetkom sezonskih razprodaj. Nekateri si pred vhode postavijo šotore, drugi se zadovoljijo s spalnimi vrečami, tretji pa kar stoje čakajo, da bodo med prvimi zasadili svoje nakupovalne kremplje med tako želene cunjice in čeveljčke, ki si jih pred znižanjem cen očitno niso mogli privoščiti. Tako daleč se Slovenci še nismo spustili, vendar smo na dobri poti, da sledimo temu zgledu. V začetku minulega tedna se je domneva potrdila. /…/ Celo v velikih nakupovalnih središčih, kjer se navadno oskrbujemo z nujnimi življenjskimi potrebščinami, so si ljudje pulili iz rok zmečkane majice in »plastične« hlače ter jih kar brez pomerjanja metali v nakupovalne vozičke med mleko, sadje in meso. Da je bila številka le približno njihova! »Saj ni važno; če meni ne bo prav, bo pa hčerki. Kaj pa je teh par tisočakov,« sem slišala mimogrede, ko sem se prebijala do polic s pralnim praškom. /…/ Samo da nekaj kupi, ne glede na to, ali sploh potrebuje, ali bo lahko s čim kombinirala in konec koncev, ne glede na to, ali bo zadevo sploh lahko stlačila na svojo debelo rit. (Navali narod!, Ona, 29. julija 2003)

V urejenih razmerah je namreč veliko laže poseči po vseh možnih ukrepih zoper posameznike, ki lažejo, kradejo, nočejo delati, in sploh počno slabe stvari, pa naj imajo katerokoli državljanstvo. (Povedno sporočilo, Delo, 16. aprila 2003)

Erotična energija je med najdragocenejšimi darovi, s katerimi je Bog obdaril človeka. Njen pomen je neprecenljiv, saj je od nje odvisen obstanek rodbine, naroda, človeške vrste. Tega so se od nekdaj zavedala vsa kultivirana ljudstva in zato so to energijo čuvala, negovala, postavljala v določene okvire, jo omejevala. /…/ V zvezi s spolnostjo so se oblikovale zelo trdne zapovedi in prepovedi, /…/ Z njimi so hoteli doseči, da bi se spolnost ne iztirila, da bi služila svojemu prvotnemu namenu. Njen prvotni namen pa je ohranjanje človeških skupnosti. /…/ In kako je s spolno moralo v našem okolju, na Slovenskem. Na prvi pogled se zdi, da se je naš prostor nekako odrekel starim dokaj trdnim moralnim navadam in normam judovsko-krščanskega izročila. Na tem področju vlada velik nered. /…/ Istočasno beremo, da se slovenski mladeniči in mladenke nočejo poročati, da okoli 30 % zakonov razpade, /…/ Pojavljajo se prizadevanja po tem, da bi država priznala homoseksualne skupnosti kot zakonske skupnosti in s tem sredstva, ki so namenjena podpori zakona in družine, namenila brezplodni deviantni spolnosti. Koliko erotične energije je neizrabljene za njen prvotni namen! (Intimistična ali angažirana vera, Družina, 20. julija 2003)

Erotična energija je med najdragocenejšimi darovi, s katerimi je Bog obdaril človeka. Njen pomen je neprecenljiv, saj je od nje odvisen obstanek rodbine, naroda, človeške vrste. Tega so se od nekdaj zavedala vsa kultivirana ljudstva in zato so to energijo čuvala, negovala, postavljala v določene okvire, jo omejevala. /…/ V zvezi s spolnostjo so se oblikovale zelo trdne zapovedi in prepovedi, /…/ Z njimi so hoteli doseči, da bi se spolnost ne iztirila, da bi služila svojemu prvotnemu namenu. Njen prvotni namen pa je ohranjanje človeških skupnosti. /…/ In kako je s spolno moralo v našem okolju, na Slovenskem. Na prvi pogled se zdi, da se je naš prostor nekako odrekel starim dokaj trdnim moralnim navadam in normam judovsko-krščanskega izročila. Na tem področju vlada velik nered. /…/ Istočasno beremo, da se slovenski mladeniči in mladenke nočejo poročati, da okoli 30 % zakonov razpade, /…/ Pojavljajo se prizadevanja po tem, da bi država priznala homoseksualne skupnosti kot zakonske skupnosti in s tem sredstva, ki so namenjena podpori zakona in družine, namenila brezplodni deviantni spolnosti. Koliko erotične energije je neizrabljene za njen prvotni namen! (Intimistična ali angažirana vera, Družina, 20. julija 2003)

V četrtek, 24. julija, je skupina Laibach v trboveljskem Delavskem domu predpremierno predstavila svoj novi album Wat in tako začela svetovno turnejo. /…/ Ob koncu koncerta pa je sledilo povabilo na gostijo, ki je bila pripravljena na gori Kum. Ob prihodu na vzpetino se je po vrhu že razlegala melanholično obarvana elektronska glasba, ki je prihajala iz cerkve sv. Neže. /…/ Ljudje so se po cerkvi sprehajali s steklenicami in cigaretami, na klopeh so zvijali cigarete z marihuano. /…/ V takem razpoloženju se je cerkev napolnila in točno o polnoči je ljudi s prižnice nagovoril Peter Mlakar. /…/ Poslušalci so se še posebej nasmihali, ko je svoj govor popestril z neprimernimi besedami kot je npr. »f…«. Po pridigi je postala cerkev nadaljnje zabavišče, oltar odlagališče kozarcev, pijača je bila polita po tleh. /…/ Kdorkoli ima vsaj kanček čuta za sveto, ga je ob pogledu na dogajanje stisnilo pri srcu. Čutili smo ne samo, da je oskrunjeno svetišče, ampak so poteptane tudi vrednote. /…/ Družba brez vrednot sili v prepad. Ravno ob takih dogodkih bi se morali zaskrbljeno vprašati, kako zelo nizko smo že padli. (Je cerkev še sveti kraj?, Družina, 10. avgusta 2003)

Tukajšnji policisti in kriminalisti so v sredo okoli 7. ure zjutraj zasedli nočni lokal Red Heart v središču Celja in opravili obsežno hišno preiskavo, ki je trajala kar dvanajst ur. Kot smo neuradno izvedeli, naj bi odpeljali okoli dvajset Ukrajink, odvzeli prostost lastniku lokala M. K. in nekaterim njegovim sodelavcem, /…/ (Ukrajinke naj bi imeli za sužnje, Delo, 18. julija 2003)

Državljan SČG, ki se je neprijavljen klatil po Sloveniji, je spet vlomil. (Takoj so ga prijeli, Slovenske novice, 28. junija 2003)

»Če bi Slovenci res toliko seksali, kot se ustijo, si še nogavic ne bi utegnila sezuti sproti, v resnici pa bi si jih lahko seštrikala!« je v letih svoje nabodaške slave izjavila razvpita Anka. V sedemdesetih letih je zasenčila vse slovenske frčafele, ki so frfotale okrog vseh mogočih kamer, da o kamermanih sploh ne govorimo. In ko se je potem razvedelo, da izkušena dama piše knjigo o svojih ljubezenskih in podobnih peripetijah, so se poznavalci razmer spraševali, ali ne bo morda izdala nekoliko bolj prefinjene različice telefonskega imenika. / Polpretekla Anka je bila nad podalpskimi luknjači očitno tako razočarana, da že dve desetletji z manjšimi prekinitvami živi na koruzi in manjoki s svojim letečim Američanom. Ni edina bolj ali manj znana slovenska bejba, ki je pobegnila izpod kranjskih osvajalcev, in ker se je kar nekaj hudo slavnih Slovenk spajdašilo s tujimi frajerji in ker skoraj ne vemo za Slovenca, ki bi zahaklal katero omembe vredno tujo zvezdo, se seveda v globoki zaskrbljenosti sprašujemo, ali Slovenci res tako slabo kotiramo na seksualni borzi, da nam tuji žrebci hodijo v zelje in odhajajo z najboljšimi trofejami. / Martina internazionale, v resnici novogoriški fotomodel Martina Kajfež (v domovini bolj znana kot nekdanja frajla pop junaka Jana Plestenjaka) ki se pravkar spet povsem gola pojavlja v reklami za nekakšno celulitžajfo, je tako nesmrtno zaljubljena v italijanskega fotografa, da mu pozira, odeta zgolj v - čeveljce. (Slovenski mačo ne kotira na borzi, T., Slovenske novice, 28. junija 2003)

V trgovine trebanjskega podeželja prihajajo kupovat tudi Romi - Prodajalci pripominjajo: »Nikoli ne veš, kdaj bo kdo med njimi kradel.« / Vaščani ob cesti, ki pelje iz Trebnjega proti Gabrovki in Biču, povzdigujejo glas: »Hočevarji in Malovci iz ciganskega naselja pri Mali Loki, precej od gradu tam pod hosto, pospešeno kradejo po vaških trgovinah in ustrahujejo prodajalke. Najbrž si nabirajo zaloge za praznovanje velikega šmarna. Z delom bi si morali služiti kruh tako kot mi.Tudi marsikatera naša družina nima denarja, pa zato ne gre krast. V Čatežu je morala prestrašena prodajalka ustreči Ciganu, ki ji je grozil, tako da mu je podarila liter vina. Kaj je hotela, reva. Da jo prebuta? Vemo za trgovino, ki je zaradi ciganskih kraj najela lovca, da jo varuje. Tega seveda ne obešajo na velik zvon, a se ve in poskrbljeno je, da je prišlo tudi na ciganska ušesa. Če pač ni mogoče poskrbeti za svojo varnost na običajne načine, je treba tako.« (Romi nad trgovko z bejzbolsko palico, Slovenske novice, 14. avgusta 2003)

Prometni policisti se včasih srečajo z malodane brezumnim nasiljem, ki včasih kaj rado popade prekrškarje v postopku. /…/ Nešteto je takšnih primerov, zadnji se je zgodil včeraj na avtocesti pri Vrbi. V poročilo so možje v modrem zapisali, da je kranjski prometnik, ki je na koncu avtoceste meril hitrost, ustavil tudi audija A4 z nemško registracijo, s katerim se je turški zdomec, 42-letni A. G., kot se je izkazalo kasneje, pripeljal od karavanškega predora. Turek je prehitro pripeljal skozi ovinek na navadno cesto in policist je izrekel denarno kazen, voznik pa, da ne bo plačal. /…/ Turek, ki stalno živi in dela v Nemčiji, je začel skakati po cesti in kričati na policista, nato pa so se na cesti pojavile tudi njegove štiri sopotnice, ki so obstopile moža postave, tako da ni mogel speljati postopka, ki ga je začel. Zdomec je medtem sedel v avto, vžgal motor, pohodil plin in zapeljal naravnost v policista, ki je stal približno dva metra stran. /…/ Neobvladani Turek se bo srečal s preiskovalnim sodnikom, njegove ženske pa s sodnikom za prekrške. (Zdomec nalašč zbil prometnika, Delo, 9. avgusta 2003)

Alo, zbudi se! Tako se je najbolj znan nogometni sodnik na svetu, plešasti Pierluigi Colina, sončil na Sardiniji. Ob njem se je zgodil grob prekršek. Njegova ženička Gianna si je tiho snela modrček in srečnežem, no, ja, med njimi so bili tudi angleški paparaci, postavila na ogled beli žogici. Delilec pravice v rdečih hlačkah pa je še naprej pridno smrčal. Opazil ni nič nenavadnega - kako tipično za sodnika. (Sodnik je slep (ob fotografiji), Finale, Slovenske novice, 30. junija 2003)