Do konca maja so morala medijska podjetja poslati ministrstvu priglasitev v razvid medijev seznam medijev, ki jih izdajajo. Zakon o medijih ter pravilnik o vpisu medijev v razvid medijev določata, da je vpisu v register treba priložiti tudi temeljni pravni akt, v katerem so zapisana razmerja med uredništvom in ustanoviteljem oziroma izdajateljem. Doslej ni bilo nobenega dvoma: temeljni pravni akt je pri delniški družbi statut, pri družbi z omejeno odgovornostjo pa družbena pogodba. Vendar veliko medijskih hiš v vpis v register ni poslalo statuta ali družbene pogodbe, temveč so uprave poslale na ministrstvo akt o izdajanju medijev, ki so ga razglasile za temeljni pravni akt. Seveda pa razmerja v tem aktu niso določena tako, kot so bila določena v statutu teh uredništev oziroma družb: tako nemalo teh samorazglašenih temeljnih aktov omejuje uredništva in velik del pristojnosti odgovornega urednika poskuša prenesti na upravo. Čigava ideja je bilo to perverzno izigravanje zakona o medijih in to ravno v točki, ki zagotavlja avtonomijo uredništva? So odgovorni uslužbenci ministrstva ali je bil za takšno ravnanje dovolj dogovor uprav, da bodo usklajeno ravnale? Nekatera velika uredništva so še zahtevala izredne seje nadzornih svetov (izigrani so namreč tudi lastniki), na ministrstvu pa proučujejo, kdo je vse bil vpleten (na ministrstvu) v to nenavadno ravnanje, ki je v očeh medijev vrglo zelo temno luč na ta organ.

Dolgoletna voditeljica oddaje Odmevi ter pred tem novinarka tiskanih in elektronskih medijev. Tanja Starič je bila na zadnji seji sveta RTV Slovenija mandatnega obdobja 1998-2002 izvoljena za novo odgovorno urednico informativnega programa RTV Slovenija. Podprlo jo je 20 svetnikov od 22 prisotnih, dobila je tudi podporo kolektiva. Staričeva je predlagala novo uredniško ekipo ter razrešitev nekaterih urednikov, njene prve poteze pa so že naletele na neodobravanje nekaterih politično razmišljujočih članov zdaj že bivšega, a tudi prihodnjega sveta RTV Slovenija. Staričeva sicer namerava program nacionalne televizije spremeniti iz pasivnega sledilca padajoče gledanosti v propulziven, a kljub temu resen in konkurenčen program.

Ministrstvo za informacijsko družbo bo v kratkem v vladno in parlamentarno proceduro vložilo nov zakon o dostopu do informacij javnega značaja, ki naj bi na eni strani zagotovil javnost informacij, po drugi pa določil tudi proceduro in pravno varstvo za državljane, ki iščejo oziroma zahtevajo informacije javnega značaja. Ministrstvo je pred dokončnim oblikovanjem zakon ponudilo v pregled nekaterim organizacijam in posameznikom. Zakon je v osnovnem besedilu predvideval, da bo kot posebno kategorijo državljanov obravnaval tudi novinarje. Pri pregledu zakona so novinarji ugotovili, da bi vključitev novinarjev v ta zakon - s hkratno izničitvijo določil zakona o medijih - pomenila poslabšanje položaja novinarjev v odnosu do državnih organov. Zato je društvo novinarjev sprejelo odločitev, da bo od ministrstva zahtevalo izločitev novinarjev iz tega zakona ter ohranitev določil zakona o medijih. Novinarji so se namreč strinjali, da so določila zakona o medijih slaba, ponujena ureditev pa bi bila še slabša, saj bi omogočala državnim organom zelo dolge roke za posredovanje informacij, ki bi jih zahtevali novinarji. Kljub nestrinjanju in različnim mnenjem je minister Gantar sprejel sklep, da se novinarje iz zakona izloči ter da bodo zanje tudi v prihodnje veljala določila zakona o medijih.

Skupščina Sindikata novinarjev Slovenije je na svoji seji v začetku junija v Kopru za novega predsednika sindikata izvolila Iztoka Jurančiča (Gospodarski vestnik). Novi podpredsednik je postal Rajko Gerič (TVS). Sindikat je doslej vodil Tomislav Ivič (RTV-center Maribor), ki je na skupščini prav tako kandidiral za predsednika, a ga delegati niso podprli. Jurančič je napovedal, da ne namerava več le braniti neživljenjske kolektivne pogodbe, temveč se bo začel boriti za novo, boljšo. Seveda pa bo najprej naredil prerez in analizo stanja na področju delavskih pravic novinarjev - sindikat je doslej namreč deloval brez takih analiz.

Aprila je državni zbor sprejel zakon o sistemu plač v javnem sektorju, pri katerem so novinarji zavoda RTV Slovenija obravnavani kot državni uslužbenci. To po mnenju Mirovnega inštituta in Društva novinarjev Slovenije brez dvoma ogroža neodvisnost javnega zavoda, hkrati pa je v nasprotju z evropskimi načeli finančne in siceršnje neodvisnosti javnih televizijskih in radijskih zavodov ter pomeni hudo kršitev mednarodnih dogovorov, kot je priporočilo Sveta Evrope, ki govori o zagotavljanju neodvisnosti za javne servise obveščanja. Uvrstitev novinarjev v omenjeni zakon bo zaposlenim v javnem zavodu kratkoročno morda prinesla koristi, dolgoročno pa bo to brez dvoma vplivalo na njihov status, saj bi se njihov položaj in pogajalska izhodišča lahko še poslabšali. Takšno je tudi stališče Mednarodne zveze novinarjev (IFJ) in Evropske zveze novinarjev (EFJ). Kot je zapisal Aidan White, generalni sekretar IFJ, morajo sistemi vodenja in upravljanja javnih RTV zavodov zagotavljati politično neodvisnost, jasnost in transparentnost, da bi s tem omogočili finančno učinkovitost, uredniško neodvisnost ter izpolnitev naloge, ki jo imajo RTV zavodi. V vseh državah članicah Evropske unije so javni zavodi, ki opravljajo naloge javnega televizijskega in radijskega servisa, izločeni iz javnega sistema financiranja. Tudi ko se le del financiranja javnega sistema obveščanja zagotavlja iz davčnih prihodkov, novinarji in medijski delavci niso plačani po enakem sistemu kot javni uslužbenci, so med drugim opozorili v Mednarodni novinarski zvezi.

Novinarji Dnevnika so tudi po skupščini te družbe, ki je bila sredi maja, ohranili institut soglasja pri imenovanju odgovornega urednika. Predlog, da bi ga nadomestili z mnenjem, je za skupščino pripravila uprava, podprl pa nadzorni odbor.

Uvedbi neobvezujočega mnenja so se uprli sindikat, aktiv novinarjev in svet delavcev. Zaradi dogovora večjih delničarjev, na katere so se obrnili predstavniki novinarjev in nacionalnih novinarskih organizacij, da predloga ne bodo podprli, je uprava predlog umaknila.