Drugi največji dnevnik v Sloveniji je s 15. oktobrom dobil novo urednico. Na predlog direktorja je mesto odgovorne urednice Večera prevzela Majda Struc, ki je do imenovanja na novo delovno mesto vodila dopisništvo Dela v Mariboru. Strucova je bila na mesto urednice imenovana ne glede na nezadostno podporo novinarjev.

Imenovanje Strucove za urednico Večera je dober primer zgolj navideznega upoštevanja določil statuta podjetja, ki zapoveduje – tako kot v drugih novinarskih hišah – izrekanje mnenja novinarskega kolektiva o novem uredniku. Ker pa je mnenje neobvezujoče, direktor družbe Večer ni imel nobenih pomislekov in volje novinarjev ni upošteval. Imenovanje Strucove je že drugo v zadnjem letu, ki je bilo izpeljano ne glede na negativno mnenje novinarjev. Najprej se je to zgodilo v zavodu RTV Slovenija. Tako kot Strucova tudi urednik njenega informativnega programa Uroš Lipušček ni dobil pozitivnega mnenja novinarjev, njen svet pa ga je ne glede na to imenoval na uredniško mesto.

Časnik Finance, ki se pripravlja, da bo marca 2001 začel izhajati kot dnevnik, je začel z »nakupi« novinarjev iz drugih medijskih hiš. Nekateri novinarji so že razkrili, da bodo prestopili k Financam, nekatera presenečenja pa lahko pričakujemo v začetku leta 2001. Poleg tega so se Finance v septembru tudi preselile v nove, večje prostore in spremenile svoj sistem distribucije. Tako lahko odslej bralci dobijo časnik v zgodnjih jutranjih urah na dom.

Družbi Večer in Dnevnik sta napovedali kapitalsko povezavo, ki bo menda s sinergičnimi učinki prinesla večjo dobičkonosnost dnevnikov Večer in Dnevnik ter njunih ostalih edicij. Za zdaj še ni znano, ali pomeni kapitalsko povezovanje omenjenih družb tudi reorganizacijo novinarskih redakcij obeh dnevnikov. Iz izkušenj v tujini pa velja upoštevati, da je na koncu takšnega povezovanja še vedno prišlo do najhujših kršenj prav v novinarskih redakcijah – kot zadnja faza doseganja pozitivnih sinergičnih učinkov. Nekateri primeri preteklih let so se zaključili tudi z 40 odstotki nenadoma nepotrebnih in odvečnih novinarjev. Prav kapitalske povezave so namreč tipičen produkt globalizacije in njenih negativnih učinkov na zaposlenost in seveda pozitivnih na dobiček. V Nemčiji so se novinarska sindikalna gibanja v preteklih letih najhuje borila prav proti kapitalskim povezavam, katerih učinek je bil na koncu odpuščanje novinarjev. Nemški sindikalisti so boj bolj ali manj že izgubili.

Volilni čas, ki je za nami, predstavlja tudi prvo resno preizkušnjo novinarskega kodeksa RTV Slovenija. Kot je znano, je svet RTV Slovenija na svoji majski seji v Lendavi sprejel poklicna merila in načela etike v svojih programih, ki so začela veljati 19. maja. Učinke bi za zdaj težko ocenili kot pozitivne, ker načelo uravnoteženosti prispevkov razumejo kakor, da ima vsaka novinarska zgodba dve resnici, levo in desno, prava, ki naj bi jo videli gledalci, pa naj bi bila nekje vmes.

V suspenzu, določenem s strani urednika Uroša Lipuščka, so se znašli že trije novinarji. Zadnja je novinarka Jasna Tepina, ki svojih prispevkov o posegih v šolski sistem po mnenju urednika ni zadostno uravnotežila z izjavami in mnenji aktualnega ministra za šolstvo.

Tednik Demokracija, časopis socialdemokratske stranke, je edini izmed vseh strankarskih časopisov, ki se uspešno širi. Tako je septembra uveljavila nov, revijalni format. Odslej Demokracija izhaja na povoščenem papirju, v barvah, veliko obsežnejša in vizualno kvalitetnejša.

V dneh, ko je postalo jasno, da stranke v vladi dr. Andreja Bajuka niso dobile zadostne podpore volilcev, so se v finančnih krogih razširile govorice, da bo poskušala ta oblast pred odhodom prodati državne deleže v Delu d. d. podjetjem, ki so ji blizu.

V rubriki Medijski pregled je v 8. številki Medijske preže napačno napisano ime člana nadzornega sveta časopisne hiše Delo, ki predstavlja odškodninski sklad. Namesto Tita Turnška bi moralo pisati Tone Turnšek.