Svet RTV Slovenija je na svoji majski seji v Lendavi sprejel poklicna merila in načela etike v svojih programih. Največ energije in časa so svetnikom in novinarjem vzele razprave o tem, po kolikšnem času se lahko voljeni ali imenovali politični in državni funkcionar vrne v informativni program nacionalne televizije. Novinarji informativnega programa so se zavzemali za predlog, da voljeni ali imenovani državni funkcionar po prenehanju funkcije ali mandata ne bi mogel več opravljati novinarskih oziroma programskih nalog v informativnih programih. V igri so bili še predlogi o preteku štiri ali osemletnega obdobja ter možnost, da te omejitve sploh ne bi bilo. Vendar pa Svet ni sprejel nobenega od predlogov, tako da bo tudi v prihodnje o tem, kdo in po kolikšnem času se lahko vrne v informativni program, odločal programski direktor.

Veliko prahu je v novinarski javnosti dvigalo tudi vprašanje o tem, ali je novinar dolžan svoj zaupni vir izdati odgovornemu uredniku. Sprejet in potrjen je bil kompromis, po katerem novinar nikomur - niti odgovornemu uredniku - ni dolžan izdati identitete svojega vira. Vendar ima odgovorni urednik, če ne more oceniti verodostojnosti in preverljivosti, pravico zavrniti objavo takšnega prispevka. Iz kodeksa so umaknili tudi člen, ki je določal, kdaj lahko novinarji in tehniki RTV Slovenija snemajo zasebne pogovore, saj naj bi ta člen po mnenju novinarjev popolnoma onemogočal raziskovalno novinarstvo. Novi kodeks je začel veljati dan potem - 19. maja.

Sredi marca je potekala skupščina delniške družbe Delo d. d., na kateri so člani skupščine volili nov nadzorni svet. Šlo je za prvo skupščino po spremembi lastniških deležev, ko je v preteklem letu investicijska družba Krekova družba postala največji posamezni lastnik. Krekova družba je še pred omenjeno skupščino z nakupi delnic na borzi dosegla prevzemni delež v višini 26 odstotkov, ki omogoča med drugim tudi blokiranje vseh pomembnejših odločitev (na primer statutarnih sprememb). Kljub temu je bilo največ skrbi namenjeno morebitnim drugačnim namenom največjega lastnika, saj je Krekova družba v lasti inštitucij slovenske Rimokatoliške cerkve in posameznikov v njej. Bo novi največji lasnik prek nadzornega sveta poskušal sprememeniti uredniško in programsko zasnovo dnevnika Delo, je bilo vprašanje, s katerim so se ukvarjali pred potrditvijo nadzornega sveta novinarji tako znotraj Delove časopisne hiše kot tudi zunaj nje.

Na skupščini so bili nato za člane nadzornega sveta izvoljeni Jože Lenič (direktor kapitalskega sklada, izvoljen kot predstavnik državnega kapitalskega sklada), Boris Zakrajšek (predstavnik manjših investicijskih družb, član uprave Nove ljubljanske banke), Milan Gerič (predsednik uprave Krekove družbe kot predstavnik največjega lastnika), Tit Turnšek (predsednik uprave Pivovarne Laško, izvoljen kot predstavnik odšodninskega sklada RS) ter delavska zastopnika Aleksander Bratina (vodja tržnih raziskav Dela d. d.) in Miran Koren (urednik športne redakcije časnika Delo). Črne napovedi o morebitnih pritiskih na novinarje se doslej niso uresničile in če gre verjeti predstavnikom kapitala v nadzornem svetu, jih zanima predvsem visoka donosnost in dobri rezultati Dela d. d.

Časopisne hiše so tudi lani večinoma poslovale uspešno. Najboljše poslovne rezultate so vnovič dosegle časopisne družbe, ki izdajajo dnevnike in so v Sloveniji tudi največje. Največje skupne prihodke in daleč največji dobiček je v minulem poslovnem letu imelo Delo d. d. Skupni prihodki so znašali 6,8 milijarde tolarjev, čisti dobiček pa 784,9 milijona tolarjev, kar je za tretjino več kot leto poprej. Donos na kapital je bil 24,7-odstoten. Gre za pozitivne učinke naložb v letu 1999 (novo tiskarsko središče, nove izdaje). Delu sledi Dnevnik d. d., in sicer s 4,6 milijarde tolarjev prihodkov in 109,5 milijonov tolarjev čistega dobička. Kapitalski donos je bil 10,3-odstoten. Na Dnevniku d. d. napovedujejo podobno rast tudi za leto 2000. Podjetje Večer d. d. je lani ustvarilo 3,5 milijarde tolarjev skupnih prihodkov in 100,1 milijona tolarjev čistega dobička. Ta je bil sicer nekoliko manjši kot leto prej. Kapitalski donos je bil 18-odstoten. Skupni prihodki Slovenskih novic so se lani povzpeli na 2,1 milijarde tolarjev, čisti dobiček pa je znašal 82 milijonov tolarjev. Donosnost kapitala je 23,9-odstotna. Podobno so poslovala tudi druga časopisna podjetja.

Drugače je z elektronskimi mediji. Zavod RTV Slovenija je še vedno v rdečih številkah (ne glede na računovodske poskuse zmanjševanja izgube tekočega poslovanja ter izgube minulih let), v vse večjih težavah pa naj bi bil tudi lastnik Pop TV, podjetje Pro Plus. Slednji naj bi zato iskal nove poslovne oziroma lastniške partnerje, med drugim tudi med državnimi podjetji, na primer pri Telekomu.

Uprava Dela d. d. je ponudila vsem malim delničarjev Slovenskih novic d. d. odkup delnic. Za ta korak naj bi se odločili zaradi sinergičnih učinkov, ki naj bi sledili združitvi obeh podjetij. Če bo uprava Dela d. d. s svojo namero uspela, bodo Slovenske novice postale redakcija v okviru Dela d. d., na programsko in uredniško politiko pa sprememba lastnikov po napovedih ne bo vplivala. Ali bo uprava Dela d. d. s svojo poslovno potezo uspela (ji bo torej uspelo prepričati zadostno število delničarjev), bo znano v začetku julija. To podjetje je bilo že doslej največji lastnik Slovenskih novic.