To hlastanje za nedomačimi imeni podjetij, ustanov pa tudi imen npr. znanstvenih publikacij, je pa ne le sramota, ampak tudi izdajstvo slovenstva. (J. Toporošič, Družina, Da bi bila beseda naša, slovenska!, 18/2000)

»Boril se bom kot vsi preostali Srbi, tudi z golimi rokami. Ukradli so nam Kosovo. Njegovega srca pa nam ne bodo«, nam je pravil visoki, v srbsko narodno nošo (teniske, šušteča trenirka, usnjena jakna) oblečeni 25-letni Dragoljub. (B. Videmšek, Nedelo, 2. 4. 2000)

Baje so homoseksualci in lezbijke zapostavljeni, potisnjeni na rob družbe, čeprav zaradi zakona o varstvu osebnih podatkov živ krst ne ve, koliko jih že sedi v parlamentu, v vladi in na drugih donosnih stolčkih. Potemtakem je združenolistniški podmladek sprožil upor proti družbi, ki je bila ravno tedaj na dopustu. Vključno z njenim obrobjem, torej istospolnimi drugačniki. (I. Guzelj, Mag, Upor na počitnicah, 18/2000)

Tridesetletni Hrvat Z. M. je v torek okoli 23. ure na Metelkovi s steklenico poškodoval tam parkirani Opel Kadet. ... Policisti so po opisu na Metelkovi pol ure kasneje Hrvata opazili ... Z naperjenim nožem je napadel enega izmed policistov. Na srečo so bili na kraju trije uniformirani možje in so Hrvatu z gumijevko zbili bajonet iz roke, ga popršili s plinskim razpršilom, na koncu pa so ga vklenili. (n. g., Dnevnik, Nasilni Hrvat napadel policiste, 21. aprila 2000)

Zato je sklenil, da zemljo proda Romom, ki naj si tam postavijo barako ali karkoli že. Za Rome pa se ve, da ponavadi ne spoštujejo ustaljenih krajevnih navad, ker imajo svoje. Zato naj se torej sosedje ukvarjajo z njimi in njihovimi navadami. (n.n., Dnevnik, 20. 4. 2000)

Za odgovor na vprašanje o goloti naj mi služi kot izhodišče misel, ki jo je pred pol stoletja zapisal francoski pesnik Paul Valery: »Glede golote naj povem tole: vse, kar ni lepo, je obsceno.« Se pravi, umazano, nesnažno ... Merilo, kriterij razlikovanja, ko gre za goloto, je lepota. Golota ni vprašljiva, ni problematična, če upošteva pravila lepote. Če ni lepa, je obscena, umazana, opolzka. (F. Rode, Družina, Veličanstvo telesa, 11/2000)

Nekaterim med nami je dosti, da jim Slovenija daje kruh, službo in dom, za slovenski jezik pa jim ni dosti ali dovolj mar. To so suhe veje na našem narodnem drevesu ... Slovenščina je živela Dunaj in Beograd, sedaj segajo po njej najhujše lovke, prihajajoče iz Bruslja; nikoli slovenščini ni šlo tako za nohte kot zdaj, ko vsi deremo za angleščino ... (J. Zadravec, Družina, Da bi bila beseda naša, slovenska!, 18/2000)

Ugibanja, kolikšna količina mamil je »v igri«, niso niti tako pomembna, kot prav dejstvo, da je sektor za organizirani kriminal pri upravi kriminalistične policije v sodelovanju s koprskimi in ljubljanskimi kriminalisti ter uniformirano policijo po večmesečnem načrtnem delu odkril mrežo več kot 20 prepodajalcev mamil na Slovenskem. Čeprav so osumljenci vsi naši državljani, je treba povedati, da imajo »korenine« na območjih bivše skupne države. (Ž. Hojnik, Delo, Petnajsterica trgovcev z mamili je v priporu, 19. aprila 2000)

Na Trgu of oziroma okrog avtobusne in železniške postaje radi postopajo ulični razbojniki, ki prežijo na osamljene ali čakajoče popotnike. V zadnjih dneh je sredin večerni rop tako že drugi po vrsti ... Kranjčan (neznanec mu je pobral mobilni telefon in denarnico, op. T. G.) je policistom povedal, da gre za približno 20 let starega suhega fanta, visokega okrog 170 centimetrov, ki je govoril s srbohrvaškim naglasom. (K. D., Delo, Rop na avtobusni postaji, 12. maja 2000)