Spolne navade obritoglavcev
»Plakat ob svetovnem dnevu boja proti aids-u nam nazorno kaže, kakšni so klišeji ›naprednega‹, ki jih uporablja država. Kužne nevarnosti zavedajoči mladinec, ki se sproščeno hahlja na naša cestišča, ni slučajno obritoglavec z okrašenim čopkom las. Lepo počesan kmečki fant, ki stoji ob kopici sena, pač ni mogel biti. Državni deček tudi ni po naključju sam. V paru z dekletom (primerjaj ob isti priložnosti natisnjen plakat Združenja katoliških študentov) bi mogel nekoliko ›staromodno‹ sporočati o spolnih zadevah. Tako pa dopušča hetero, bi, in homoseksualno razlago svojega sladkega nasmeha.« (B. Cestnik, Naša družina, 2/99)
Zelena zavist in črni študenti
»Če povem po resnici, ne verjamem, da je Žižek v Ameriki resen predavatelj. Ne bi me čudilo, če bi se enkrat pokazalo, da tam sploh nikoli ni predaval. Znano je, kako to gre. Najprej takšni važiči, kot je on, rečejo, da so v ZDA, potem pa se izkaže, da so v resnici v Srednji Ameriki. Ali pa na začetku zatrjujejo, da so predavatelji na univerzi, potem pa se izve, da so profesorji na srednji šoli. In še slabše: dolgo denimo trdijo, da poučujejo najbolj elitne študente, na koncu pa se izkaže, da učijo črnce.« (Danilo Slivnik, Mag, 6/99)
Prerokovo razumevanje
»Tako rekoč si je sam podpisal smrtno obsodbo (S. Milošević) in razmišlja lahko le še o tem, kako se bo pokončal (se bo obesil, ustrelil ali skočil skozi okno). Žal pri tem ni prostora za sentimentalnost, ker si je kazen zaslužil, čeprav jaz denimo povsem razumem vse, ki so te dni pretreseni (razne jugonostalgike, rusofile, nasprotnike Zahoda, ideološke zanesenjake, partizane, borce, brigadirje, južnjake, itd.)« (Danilo Slivnik, Mag, 13/99)
Reductio ad absurdum
»Na omenjenem omizju sem zato dejal: če smo kristjani tak pljuvalnik, se dogovorimo in določimo dan ›D‹, ko bomo vsi odpovedali časopis (Delo). Vem, da je bila to utopična misel, saj bi bil jaz sam prvi, ki tega ne bi naredil. Sem namreč zasvojen z njim - kot so nekateri s cigareto.« (dr. Kajetan Gantar, Mag, 7/99)
Tu so ksenofobi
»Med tem, ko Evropo pobira gerontologija, se Kitajci nemoteno množijo in vsaka mala Kitajka ti lahko upravičeno pljune med oči: koliko otrok pa si naredil, Evropejec!? (...) Šiptarji so se nekako integrirali v slovensko podeželje, picerije tudi niso pustile globlje sledi; kaj pa naselbine Kitajčkov? (...) Kitajci so med nami - in to je čisto nov fenomen slovenstva. Čez dan nam strežejo, opolnoči nas pljunejo in pretepejo, kot so pač pri volji.« (B. Jež, Sobotna priloga Dela, 6. 2. 1999)