Brankica Petković
Šola profesionalne solidarnosti
Dinar na dinar - antena za radijsko postajo
V prejšnji številki Medijske preže je o povezovanju sorodnih medijev (networking) pisal Veran Matić, glavni in odgovorni urednik Radia B92 in predsednik ANEM-a, Združenja neodvisnih elektronskih medijev v zr Jugoslaviji. V tej številki ilustriramo njihovo vztrajnost in izvirnost v prizadevanjih za svobodo govora in neodvisnost medijev v tej državi ter izpostavljamo primere spodbujanja profesionalne solidarnosti in ustvarjanja skupnosti okrog radia in združenja.

ANEM distribuira po elektronski pošti velikem številu prejemnikov po svetu - od zunanjih ministrov članic Evropske unije in članov Skupine za stike do številnih novinarjev in bolj ali manj vplivnih simpatizerjev - dnevni servis sporočil za javnost v angleškem jeziku o položaju neodvisnih medijev, posameznih primerih preganjanja novinarjev in kaznovanja medijev, o prizadevanjih tega združenja, o pismih ministrom, protestih itn. Hkrati ANEM in B92 zagotavljata pravno pomoč članicam, lokalnim radijskim in televizijskim postajam v zrj v njihovih prizadevanjih za obstoj in pridobitev licenc. še vedno zbirajo denar za nakup oddajnika, ki naj bi ga postavili na streho Doma omladine, kjer v Beogradu domuje Radio B92. Gre za akcijo »400.000 dinarjev za B92«, v kateri so po radijskih valovih, na uličnih stojnicah in jumbo plakatih vabili Beograjčane, ki jih je več kot milijon, naj podarijo »en dinar za anteno«. Ko so se s stojnic v raznih beograjskih soseskah oglašali reporterji, ki so donatorjem enega dinarja za anteno podeljevali priznanja in spraševali, zakaj podarjajo dinar, je vse delovalo kot happening. Zanimivo je, da je med najvišjimi donacijami posameznikov iz tujine tudi donacija iz Slovenije v višini tisoč nemških mark.

Med akcijami ANEM-a je tudi pošiljanje dopisnic ministru za telekomunikacije. Dopisnice s kratkim besedilom protesta zaradi zapiranja radijskih in televizijskih postaj v zrj - po vzoru na Amnesty International - simpatizerji množično pošiljajo na ministrov naslov s sklepnim stavkom »Če bo treba, vam bom še pisal.«

nazaj

Mirko Štular

Ves svet na dlani
Kako BBC spremlja dogodke po svetu
V Caversham Parku v Readingu ima svoje prostore ena od ključnih enot BBC. Imenuje se Monitoring, s spremljanjem radijskih in televizijskih programov po svetu, agencij in interneta pa zbira informacije, ki so potem na voljo osebju BBC oziroma jih posreduje britanski vladi ter strankam BBC oziroma naročnikom. To je velik podporni servis, ki pridobiva informacije iz 150 držav po svetu, in to v 100 jezikih. Z ameriškim partnerjem FBIS (Foreign Broadcast Information Service) 24 ur na dan posreduje sporočila iz vsega sveta v obliki novic, povzetkov ali v izvirniku, torej v obliki posnetka. Vse je dostopno na računalniku. Pri tem se BBC Monitoring poskuša prilagajati specifičnim potrebam naročnikov oziroma odjemalcev svojega servisa, dostopnega v informacijski datoteki, v datoteki on-line in na internetu.

Raziskovalna enota t. i. spremljevalne službe BBC ureja arhiv osnovnih informacij o državah, funkcionarjih, oblasteh, ki ga dnevno popravlja in dopolnjuje. Podatki o Sloveniji na primer pa vendarle niso povsem sveži, o čemer sem se prepričal na svoje oči med obiskom BBC Monitoringa. Slovenija pač ni v središču zanimanja svetovne javnosti - tako nekako lahko razumemo njihovo razlago. Sicer so v računalniškem sistemu BBC z nekajurnim zamikom na voljo poročila Radia Slovenija, po potrebi pa spremljajo tudi druge slovenske medije. Enota za tuje medije z obilno pomočjo tehnične enote namreč zbira in analizira informacije, pridobljene iz medijev po svetu, pa tudi informacije o pomembnejših medijih. Objavljajo jih v internem biltenu World Media. V praksi to pomeni nekaj deset nacionalnih sekcij - slovenske ni med njimi - sestavljenih iz prevajalcev in/ali novinarjev, ki so ves čas na preži. Za Slovenijo je sicer pristojen član srbsko-hrvaške sekcije, po rodu napol Slovenec napol Američan. Monitoring sicer izdaja tudi Summary of World Broadcasts, to je tedenski pregled najpomembnejših tem, o katerih poročajo svetovni mediji.

Enota za video zbira posnetke iz opazovanih medijev, in sicer za potrebe vlade, BBC-ja in komercialnih naročnikov. Pri tem se zlasti enota za video srečuje z vprašanjem avtorskih pravic, medtem ko enota za zbiranje in posredovanje zvokovnih materialov teh težav nima.

Opazovalna enota v Cavershamu je za novinarje BBC izjemno pomemben podporni informacijski sistem, po eni strani arhiv, dokumentacija, predvsem pa tudi vir informacij, ki jih objavijo posredno po novinarski obdelavi ali pa neposredno uporabijo dobljene materiale v svojih programih. Ključno vprašanje, ki ga programski delavci postavljajo vodstvu BBC Monitoringa, je, kako hitro pripravijo tonske ali video materiale za objavo. Dogaja se namreč, da je izjava v računalniškem sistemu na voljo sorazmerno pozno, kot pravijo novinarji, prepozno, tako da delo Monitoringa izgubi svojo pravo vrednost. Zanimiva, na prvi pogled pa mogoče protislovna, je vloga Monitoringa za dopisnike po svetu. Prav iz Cavershama lahko dobijo - in to se pogosto dogaja - podporne informacije, na primer o tem, o čem poročajo mediji tam, kjer so sami dopisniki, če jih sami ne utegnejo zbrati.

nazaj