Zadovoljno kramljanje<(div> Novice kot žanrska mešanica kramljanja, informiranja, komentiranja, melodrame in spektakla še vedno prinašajo informacije, toda ljudje jih gledajo kot popularne žanre. Skrajnost njihovega uspeha je v zabavnosti, njen bistveni element pa je zgodba. Zdrav razum je v njih pomembnejši od ekspertize, spretnost kramljanja in zgodba važnejša od argumenta. Na tak način novice, pri nas že v začetku devetdesetih let formalno ločene od »razvedrila«, postajajo del popularne kulture, voditelji novic pa sami zase pomembna tema drugih medijev.

Osrednja razlika med racionalnim diskurzom novic in kramljajočim diskurzom tabloidnih novic je status voditelja novic. Voditelje/osebnosti televizije potrebujejo zato, ker je kredibilnost in verodostojnost novice treba konstruirati - le osebnost, ki vodi novice, lahko predstavlja garancijo resnice. Voditelji niso več skromne figure, ki berejo novice. Delati morajo vtis, kot da resnico govorijo s popolno notranjo prepričanostjo. Cela vrsta znakov mora govoriti o osebni zavzetosti voditelja - od hitrega tempa novic do (malo) dramatizacije glasu. Voditelj - oseba, ki je popolnoma poštena - mora predstavljati natančno ravnotežje med avtoriteto in obenem dostopnostjo nekoga, ki je že v srednjih letih.

Tabloidne novice so radikalna oblika novic. Naslanjajo se sicer na splošne konvencije novic, vendar jih bolj ekscesno dramatizirajo. Študija se bo ukvarjala s to majhno razliko in skušala odgovoriti na vprašanje, kakšen je učinek preoblikovanja racionalnega žurnalističnega diskurza v »kramljajoči diskurz«.