Branko Podobnik
Boj za zaupanje bralcev
Programska zasnova Primorskih novic v središču zanimanja
Skupščina Časopisno-založniške družbe Primorske novice d.o.o. je spomladi letos sprejela programsko zasnovo torkove, petkove in sobotne izdaje svojega časnika. V njej je uredniška politika opredeljena takole: »Primorske novice so nestrankarski časnik, novinarji in uredništvo so zavezani novinarski etiki, kot jo opredeljujeta Muenchenska deklaracija in Kodeks novinarjev Republike Slovenije.«

Taka opredelitev uredniške politike in tudi vsebina programske zasnove časnika, v kateri je med drugim zapisano, da uredništvo ne popušča posamičnim, skupinskim, političnim, lokalnim in podjetniškim pritiskom in da doseženo stopnjo demokracije v Sloveniji, varstva človekovih pravic in uveljavljanje civilne družbe vrednoti uredništvo po standardih, ki veljajo v državah Evropske unije, sta zlasti v Društvu novinarjev Slovenije in Sidikatu novinarjev Slovenije zbudili precejšnjo pozornost. Menim, da povsem upravičeno. Primorske novice so bile že doslej samostojen časnik, neodvisen tako od političnih kot podjetniških struktur. To je regionalni časnik, ki je na Primorskem najbolj razširjen, poskuša pa zadostiti interesom prebivalk in prebivalcev Primorske ne glede na njihovo politično ali katero koli drugo pripadnost. In logično je, da so novinarji, uredniki in drugi zaposleni v Primorskih novicah glasovali za tako programsko zasnovo, saj sta za novinarje in urednike avtonomnost in neodvisnost najpomembnejši vrednoti; ostali zaposleni pa so prepričani, da takšna »drža« uredniške politike zagotavlja tudi podjetniško uspešnost družbe v prihodnje in s tem njim samim socialno varnost. S sprejemom akta o programski zasnovi Primorskih novic so se lastniki obvezali, da bodo spoštovali in spodbujali novinarje, da bodo spoštovali poklicni kodeks in etiko novinarskega dela. Novinarji tako nimajo razloga, da naštetega ne bi dosledno spoštovali, saj jih lastniki ne bodo smeli »siliti« k drugačnemu ravnanju. Pa čeprav bi bil kratkoročno dobiček družbe zaradi take opredelitve, ki ne dopušča »koketiranj« z »rumenim tiskom«, morebiti manjši. Novinarji in uredniki Primorskih novic pa so dali s tako opredeljeno uredniško politiko svojim bralkam in bralcem javno zavezo, da je časnik, ki ga ustvarjajo, verodostojen. Po prepričanju notranjih (večinskih) in zunanjih lastnikov Primorskih novic lahko dolgoročno ekonomsko uspešnost družbe zagotavlja le verodostojna uredniška politika časnika. Taka, ki ji bodo bralke in bralci verjeli. Ob vsem tem pa je pomemben tudi čas, v katerem je skupščina lastnikov Družbe Primorske novice d.o.o. sprejela tako programsko zasnovo. Dejstvo je, da so trenutno v slovenskih novinarskih hišah (in tako je tudi v Primorskih novicah) večinski lastniki zaposleni in nekdanji zaposleni v teh medijskih hišah. Večina direktorjev je »izšla« iz novinarskih vrst (tudi v Primorskih novicah). Lastniška struktura pa se že spreminja v korist zunanjih lastnikov, ki na vlogo in položaj novinarstva gledajo drugače kot novinarji. In kaj kmalu lahko pride čas, ko bodo večinski lastniki medijev v Sloveniji tako imenovani »zunanji« in ti bodo za menedžerje postavili »svoje« ljudi, ki ne bodo izhajali iz novinarskih vrst. In ko se bo to zgodilo, bodo hoteli novi, zunanji lastniki, morebiti »svoje« medije uporabiti za povsem druge namene, bodisi za dosego lastnih političnih bodisi podjetniških ciljev. Taki lastniki novinarjev seveda ne le da ne bodo spodbujali k spoštovanju novinarske etike, pač pa jih bodo verjetno silili k drugačnemu ravnanju. No, v Družbi Primorske novice d.o.o. jim tako ravnanje ne bi bilo omogočeno vsaj dokler jim ne bi uspelo spremeniti - o tem pa soodločajo tudi novinarji in uredniki, in ne le lastniki - sedaj veljavne programske zasnove časnika in iz nje izhajajoče uredniške politike.

nazaj